Page 112 - Vinkler, Jonatan. 2020. Izpod krivoverskega peresa: slovenska književnost 16. stoletja in njen evropski kontekst. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 112
izpod krivoverskega peresa
Trubar svojemu visokorodnemu naslovniku seveda ni mogel izstaviti
numerične napovedi, za koliko sabelj, mož, konj in topov zaleže en biblič-
ni prevod v hrvaščino, bil pa je zagotovo prepričan, da more dovolj razšir-
jen in celovit poduk v »pravi krščanski veri« tudi na jugu Balkana sčasoma
prinesti obrat politične situacije, kajti verska »peta kolona« naj bi imela moč
učinkovito od znotraj navrtati Osmansko cesarstvo. In slednje je bila tudi
za modrokrvneže, ki so podpirali Trubarjevo slovstveno podjetje, »ponud-
ba, ki se je ne more zavrniti«.16
***
Trubar pred sestavitvijo Cerkovne ordninge ni bil brez izkušenj z institucio-
nalnim organiziranjem cerkvenega življenja. Izpod njegovih rok je namreč
junija ali julija 1553 prišel kratki cerkveni red za Kempeten (Trubar [1553] v
Vrečko in Krajnc-Vrečko 2015, 358–364), kjer je takrat služboval.
Toda zastran Cerkovne ordninge je bil zastavek povsem drugačen: ni
šlo samo za nekajodstavčno navodilo o cerkvenem nauku, zakramentu in
drugem obredju, nedeljah, praznikih in večernicah ..., temveč za celovito
knjigo besedil, ki so marsikje odločno stopala na področje deželnih postav.
Takisto Cerkovna ordninga ni bila mišljena kot tekst v protestantskem refe-
renčnem okolje, kot je bilo to v Kemptenu, temveč v okolju z versko meša-
nim, toda večinskim katoliškim prebivalstvom in celo katoliškim deželnim
knezom, pri čemer pa realni politični nosilci deželnih relacij do »cerkve
slovenskega jezika« niso bili eksplicitno določeni, zagotovo pa to ni mogel
niti želel biti katoliški deželni knez.
Zato se zastavlja vprašanje, kako je Trubar politično sploh menil iz-
peljati ta zahteven projekt (pri tem se ne kaže dotikati večkrat obravnava-
ne teme nesoglasij na Nemškem: Andreae ...). Morda odgovor na zastav-
ljeno enigmo podaja pismo, ki ga je Trubar pisal deželnemu oskrbniku in
kranjskim deželnim odbornikom, in sicer je pismo datirano v Ljubljani,
29. oktobra 1564. Trubar je tedaj vedel, da so njegovi dotedanji politič-
ni podporniki17 na Kranjskem pokleknili pred ukazom deželnega kneza
Karla, ki je kranjskim deželnim stanovom 6. septembra 1564 zapovedal, naj
Trubarjevega cerkvenega reda nikar ne izdajajo na lastno pest, kajti to bi
16 Več v Vinkler 2011, 83–100.
17 Stanovi so morda to bili, ker so gradili svoj lastni politični projekt – večje politične
privilegije napram deželnemu knezu. Slednje ni bilo v obdobju »medvladja« ali pred
poklonitvijo novemu deželnemu knezu oziroma kralju za plemstvo v srednji Evropi,
npr. v deželah svetováclavske ali svetoštefanske krone, nič neobičajnega.
112
Trubar svojemu visokorodnemu naslovniku seveda ni mogel izstaviti
numerične napovedi, za koliko sabelj, mož, konj in topov zaleže en biblič-
ni prevod v hrvaščino, bil pa je zagotovo prepričan, da more dovolj razšir-
jen in celovit poduk v »pravi krščanski veri« tudi na jugu Balkana sčasoma
prinesti obrat politične situacije, kajti verska »peta kolona« naj bi imela moč
učinkovito od znotraj navrtati Osmansko cesarstvo. In slednje je bila tudi
za modrokrvneže, ki so podpirali Trubarjevo slovstveno podjetje, »ponud-
ba, ki se je ne more zavrniti«.16
***
Trubar pred sestavitvijo Cerkovne ordninge ni bil brez izkušenj z institucio-
nalnim organiziranjem cerkvenega življenja. Izpod njegovih rok je namreč
junija ali julija 1553 prišel kratki cerkveni red za Kempeten (Trubar [1553] v
Vrečko in Krajnc-Vrečko 2015, 358–364), kjer je takrat služboval.
Toda zastran Cerkovne ordninge je bil zastavek povsem drugačen: ni
šlo samo za nekajodstavčno navodilo o cerkvenem nauku, zakramentu in
drugem obredju, nedeljah, praznikih in večernicah ..., temveč za celovito
knjigo besedil, ki so marsikje odločno stopala na področje deželnih postav.
Takisto Cerkovna ordninga ni bila mišljena kot tekst v protestantskem refe-
renčnem okolje, kot je bilo to v Kemptenu, temveč v okolju z versko meša-
nim, toda večinskim katoliškim prebivalstvom in celo katoliškim deželnim
knezom, pri čemer pa realni politični nosilci deželnih relacij do »cerkve
slovenskega jezika« niso bili eksplicitno določeni, zagotovo pa to ni mogel
niti želel biti katoliški deželni knez.
Zato se zastavlja vprašanje, kako je Trubar politično sploh menil iz-
peljati ta zahteven projekt (pri tem se ne kaže dotikati večkrat obravnava-
ne teme nesoglasij na Nemškem: Andreae ...). Morda odgovor na zastav-
ljeno enigmo podaja pismo, ki ga je Trubar pisal deželnemu oskrbniku in
kranjskim deželnim odbornikom, in sicer je pismo datirano v Ljubljani,
29. oktobra 1564. Trubar je tedaj vedel, da so njegovi dotedanji politič-
ni podporniki17 na Kranjskem pokleknili pred ukazom deželnega kneza
Karla, ki je kranjskim deželnim stanovom 6. septembra 1564 zapovedal, naj
Trubarjevega cerkvenega reda nikar ne izdajajo na lastno pest, kajti to bi
16 Več v Vinkler 2011, 83–100.
17 Stanovi so morda to bili, ker so gradili svoj lastni politični projekt – večje politične
privilegije napram deželnemu knezu. Slednje ni bilo v obdobju »medvladja« ali pred
poklonitvijo novemu deželnemu knezu oziroma kralju za plemstvo v srednji Evropi,
npr. v deželah svetováclavske ali svetoštefanske krone, nič neobičajnega.
112
