Page 31 - Vinkler, Jonatan. 2020. Izpod krivoverskega peresa: slovenska književnost 16. stoletja in njen evropski kontekst. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 31
kladivom zgodovine in nakovalom zgodovinopisja: tekstna življenja martina luthr a
gospostvu, temuč tudi pruti vsem očitu spričal, koku ie on iz tiga
svita šal. Zakai sicer ie vedeče, kadar imeniti služabniki naše evan-
geliske cerqve umerio inu izveličansku v GOSPUDI zaspe [pouda-
ril J. V.], de naši zuparniki, susseb pak papežniki, vse žlaht hudu
čez nie si zmišlaio inu od nyh pravio, kakor de bi ene strašne, čud-
ne smerti [poudaril J. V.] bily umerli, de bi skuzi tu našimu pra-
vimu vuku enu hudu ime sturili, kakor se ie tudi doctor Luteriu
raincimu inu drugim pravim, imenitim predigariem več zgudilu,
od katerih so ony taku dobru za nyh života kakor po nyh smerti vse
hudu zmišlali inu lagali.
[…]
Ker pruti timu GOSPUD Bug na tyranih inu pregainavcih teh
kersčenikov inu sovražnikih čiste Božie bessede čestu krat timu svi-
tu strašne exemple pred uči stavi, de nikar lahko v Cristusu ne za-
spe, temuč de ta strašni obraz te smerti vidio, strašnu bledo inu
eriovo kakor volli inu h puslednimu na Bugi cagaio inu prez vsi-
ga trošta tiga s. evangelia umerio [vsi poudarki J. V.]; inu taku svoi
zasluženi lon preimeio, de ne mogo na svoio puslednio uro tiga tro-
šta s. evangelia imeti inu moraio taku še živy pred svoio smertio
paklenske beteže počutiti, preiden se iz tiga svita ločio.
Kateru pak, bodi Bogu hvala dana, per rainciga gospud Primoža
smerti nei bilu viditi, temveč ie on po svoim odrešitvi iz serca inu
vesselu želil inu ie smerti z vesselim duhum pod uči šal inu ie bil
v svoim serci skuzi pridigo s. evangelia inu preiete s. sacramente
tiga s. karsta inu večerie Cristuseve na tu nerterdneši zagvišan, de
ie smert požerta v obladanie, kateru ie nam Bug dal skuzi Jezusa
Cristusa. (Trost 1588, B4–B5a)
Na evangeličanski strani so Luthra opisovali s podobami pravi Božji
služabnik, luč prave vere, izvoljena posoda Božja (ob strani velja pustiti šte-
vilne tekstne aluzije na Luthrovo apostolstvo), nemški Herkul (Holbein ml.,
toda slednji ironično)7 in tudi zavetnik oz. zagovornik svobode.
V zvezi s slednjim prihaja v razvid pamfletno delo History Von den
fier ketzren Prediger ordens der obseruantz zu Bern jm Schweytzer land
verbrant v strassburški izdaji iz leta 1521, in sicer lesorez na naslovnem
listu. Na njem Luther zaključuje vrsto »zagovornikov svobode« (patro-
7 Holbeinov lesorez je bil izvirno objavljen v Schweizer Chronik Heinricha Brenn
walda in Johannesa Stumpfa (1519), toda za Luthra, kot se zdi, neafirmativno (prim.
Thalheim 2012).
31
gospostvu, temuč tudi pruti vsem očitu spričal, koku ie on iz tiga
svita šal. Zakai sicer ie vedeče, kadar imeniti služabniki naše evan-
geliske cerqve umerio inu izveličansku v GOSPUDI zaspe [pouda-
ril J. V.], de naši zuparniki, susseb pak papežniki, vse žlaht hudu
čez nie si zmišlaio inu od nyh pravio, kakor de bi ene strašne, čud-
ne smerti [poudaril J. V.] bily umerli, de bi skuzi tu našimu pra-
vimu vuku enu hudu ime sturili, kakor se ie tudi doctor Luteriu
raincimu inu drugim pravim, imenitim predigariem več zgudilu,
od katerih so ony taku dobru za nyh života kakor po nyh smerti vse
hudu zmišlali inu lagali.
[…]
Ker pruti timu GOSPUD Bug na tyranih inu pregainavcih teh
kersčenikov inu sovražnikih čiste Božie bessede čestu krat timu svi-
tu strašne exemple pred uči stavi, de nikar lahko v Cristusu ne za-
spe, temuč de ta strašni obraz te smerti vidio, strašnu bledo inu
eriovo kakor volli inu h puslednimu na Bugi cagaio inu prez vsi-
ga trošta tiga s. evangelia umerio [vsi poudarki J. V.]; inu taku svoi
zasluženi lon preimeio, de ne mogo na svoio puslednio uro tiga tro-
šta s. evangelia imeti inu moraio taku še živy pred svoio smertio
paklenske beteže počutiti, preiden se iz tiga svita ločio.
Kateru pak, bodi Bogu hvala dana, per rainciga gospud Primoža
smerti nei bilu viditi, temveč ie on po svoim odrešitvi iz serca inu
vesselu želil inu ie smerti z vesselim duhum pod uči šal inu ie bil
v svoim serci skuzi pridigo s. evangelia inu preiete s. sacramente
tiga s. karsta inu večerie Cristuseve na tu nerterdneši zagvišan, de
ie smert požerta v obladanie, kateru ie nam Bug dal skuzi Jezusa
Cristusa. (Trost 1588, B4–B5a)
Na evangeličanski strani so Luthra opisovali s podobami pravi Božji
služabnik, luč prave vere, izvoljena posoda Božja (ob strani velja pustiti šte-
vilne tekstne aluzije na Luthrovo apostolstvo), nemški Herkul (Holbein ml.,
toda slednji ironično)7 in tudi zavetnik oz. zagovornik svobode.
V zvezi s slednjim prihaja v razvid pamfletno delo History Von den
fier ketzren Prediger ordens der obseruantz zu Bern jm Schweytzer land
verbrant v strassburški izdaji iz leta 1521, in sicer lesorez na naslovnem
listu. Na njem Luther zaključuje vrsto »zagovornikov svobode« (patro-
7 Holbeinov lesorez je bil izvirno objavljen v Schweizer Chronik Heinricha Brenn
walda in Johannesa Stumpfa (1519), toda za Luthra, kot se zdi, neafirmativno (prim.
Thalheim 2012).
31
