Page 68 - Vinkler, Jonatan. 2020. Izpod krivoverskega peresa: slovenska književnost 16. stoletja in njen evropski kontekst. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 68
izpod krivoverskega peresa
reformatorjeve rojake, toda učeni wittenberški profesor je v svoji Poslanici o
prevajanju (1530) zapisal, da se mora prevajati skladno z naravo (Art) (nem-
škega) jezika in tako, da bodo razumeli tudi ljudje na ulici. Skladno s kon-
ceptom sola fide (na podlagi sola scriptura) je izpostavil pragmatično bese-
dilno funkcijo prevoda in zapisal:
Zakaj ni treba črk v latinskem jeziku spraševati, kako naj govori-
mo nemško [...], temveč je treba o tem vprašati mater v hiši, otroke
na ulici, preprostega moža na trgu in tam gledati na gofljo [Maul],
kako govore, in po tem prevajati, in tedaj bodo oni razumeli in opa-
zili, da se z njimi govori po nemško. (Luther [1530] 2002c, 50–51)
Srž Poslanice o prevajanju je namreč Luthrova argumentacija o nara-
vi jezika bibličnega izvirnika in prevoda (nemščine) ter o vzroku, zakaj se
je v njegovem prevodu v sv. Pavla Pismu Rimljanom 3,28 pojavila zagonet
na beseda allein (»So halten wir nun dafür, dass der Mensch gerecht werde
ohne des Gesetzes Werke, allein durch den Glauben.«); te v grškem izvirniku
sicer ni zapisane, vendar na njej kljub temu stavi celotna protestantska teo-
logija o opravičenju (zgolj) po veri. Znotraj podobnih premislekov o preva-
janju so se zagotovo gibali tudi slovenski protestanti na čelu s svojim prvim
superintendentom (škofom) Trubarjem, ki je o prevajalskem postopku pri
pripravi zahtevne simbolične knjige Articuli (1562), kjer je kombiniral bese-
dilne predloge več veroizpovedi, v Predguvori zapisal:
Obtu inu za tiga volo sem iest le-te buqvice, kir se imenuio augu-
stana confessio, tu ie ta vera inu articuli, kir so ty eni
nembški vyudi inu meista v tim aušpurgi pred cessariem inu
pred vsem rayhom z vusti inu s pismom očitu spoznali, iz la-
tinskiga inu nembsškiga iezyka v ta naš crainski zveistu preober-
nil inu iztomačil. Inu kadar so ty eni articuli, navuki inu bessede
v le-tih buqvicah v ti bukovsčini nembsčini kratku inu časi temnu
izrečeni inu postavleni, de ty preprosti inu kir neso v tim S. pis-
mu vučeni težku oli cilu ništer ne zastopio. Obtu sem te iste ar-
ticule inu bessede z drugimi inu z obilnešimi bessedami, exempli
inu perglihami iztomačil, izgovuril inu izlužil, katere bessede inu
exemple sem vzel iz čistiga, zastopniga S. pysma inu iz le-tih buq-
vic Apologiae oli Zagovariane inu iz tih dveyu buqvic, v katerih ty
saxoniski inu wirtemberski pridigarii nih vero inu vuk spoznaio,
katero so oni pred desset leiti pred ta co[n]c ilium v Trienti poluži-
68
reformatorjeve rojake, toda učeni wittenberški profesor je v svoji Poslanici o
prevajanju (1530) zapisal, da se mora prevajati skladno z naravo (Art) (nem-
škega) jezika in tako, da bodo razumeli tudi ljudje na ulici. Skladno s kon-
ceptom sola fide (na podlagi sola scriptura) je izpostavil pragmatično bese-
dilno funkcijo prevoda in zapisal:
Zakaj ni treba črk v latinskem jeziku spraševati, kako naj govori-
mo nemško [...], temveč je treba o tem vprašati mater v hiši, otroke
na ulici, preprostega moža na trgu in tam gledati na gofljo [Maul],
kako govore, in po tem prevajati, in tedaj bodo oni razumeli in opa-
zili, da se z njimi govori po nemško. (Luther [1530] 2002c, 50–51)
Srž Poslanice o prevajanju je namreč Luthrova argumentacija o nara-
vi jezika bibličnega izvirnika in prevoda (nemščine) ter o vzroku, zakaj se
je v njegovem prevodu v sv. Pavla Pismu Rimljanom 3,28 pojavila zagonet
na beseda allein (»So halten wir nun dafür, dass der Mensch gerecht werde
ohne des Gesetzes Werke, allein durch den Glauben.«); te v grškem izvirniku
sicer ni zapisane, vendar na njej kljub temu stavi celotna protestantska teo-
logija o opravičenju (zgolj) po veri. Znotraj podobnih premislekov o preva-
janju so se zagotovo gibali tudi slovenski protestanti na čelu s svojim prvim
superintendentom (škofom) Trubarjem, ki je o prevajalskem postopku pri
pripravi zahtevne simbolične knjige Articuli (1562), kjer je kombiniral bese-
dilne predloge več veroizpovedi, v Predguvori zapisal:
Obtu inu za tiga volo sem iest le-te buqvice, kir se imenuio augu-
stana confessio, tu ie ta vera inu articuli, kir so ty eni
nembški vyudi inu meista v tim aušpurgi pred cessariem inu
pred vsem rayhom z vusti inu s pismom očitu spoznali, iz la-
tinskiga inu nembsškiga iezyka v ta naš crainski zveistu preober-
nil inu iztomačil. Inu kadar so ty eni articuli, navuki inu bessede
v le-tih buqvicah v ti bukovsčini nembsčini kratku inu časi temnu
izrečeni inu postavleni, de ty preprosti inu kir neso v tim S. pis-
mu vučeni težku oli cilu ništer ne zastopio. Obtu sem te iste ar-
ticule inu bessede z drugimi inu z obilnešimi bessedami, exempli
inu perglihami iztomačil, izgovuril inu izlužil, katere bessede inu
exemple sem vzel iz čistiga, zastopniga S. pysma inu iz le-tih buq-
vic Apologiae oli Zagovariane inu iz tih dveyu buqvic, v katerih ty
saxoniski inu wirtemberski pridigarii nih vero inu vuk spoznaio,
katero so oni pred desset leiti pred ta co[n]c ilium v Trienti poluži-
68
