Page 173 - Lazar, Irena, Aleksander Panjek in Jonatan Vinkler. Ur. 2020. Mikro in makro. Pristopi in prispevki k humanističnim vedam ob dvajsetletnici UP Fakultete za humanistične študije, 2. knjiga. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 173
vidiki večjezičnosti in medkulturnosti v mednarodnih projektih
buja radovednost in vedoželjnost udeležencev (učiteljev, raziskovalcev in
študentov) pri odkrivanju kulturne »drugosti«, »drugačnosti« pa tudi pri
spoznavanju sebe ob srečanju z različnimi kulturnojezikovnimi okolji in
pri prepoznavanju podobnosti med narodi ter kulturami.
V prispevku najprej predstavimo nekaj osrednjih pogledov na inter-
nacionalizacijo visokošolskih ustanov, nato pa naštejemo, pregledamo in
ovrednotimo mednarodne projekte, ki smo jih v dvajsetih letih izpeljali na
FHŠ. Z analizo dosedanjega dela želimo namreč oceniti utemeljenost dose-
danjih pristopov in preveriti vrednote, ki jim gre slediti v prihodnje.
1. Pregled pomembnejših mnenj na internacionalizacijo
univerz
Razprave o sodobnih izzivih visokošolskega prostora kot ključne koncep-
te izpostavljajo globalizacijo, internacionalizacijo in medkulturnost. Bela
knjiga o vzgoji in izobraževanju v Republiki Sloveniji govori o globalni vzgoji
in globalizacijo opredeljuje kot »proces vedno večjega medsebojnega pove-
zovanja in odvisnosti vseh ljudi med seboj«, kar zahteva prilagodljivo zna-
nje in odprto ter enakopravno družbo, vendar dokument hkrati izpostavlja
»prevlado zahodnega načina življenja po vsem svetu in izginjanje etničnih
posebnosti posameznih skupin in narodov«. Zato opozarja na nujo razvi-
janja zavesti o narodni identiteti ob vključevanju v mednarodni prostor, a
obenem spodbuja »spoštovanje drugačnosti, sodelovanje z drugimi, razu-
mevanja in sprejemanja različnosti, kar vodi v medsebojno strpnost, spo-
štovanje, solidarnost in sožitje«. Večjezičnost dokument uvaja kot »eno
od načel sodobne družbe in temelj strpnosti med narodi«, ki naj spodbu-
ja medkulturni dialog in ozaveščenost (Krek in Metljak 2011, 17, 34, 44), da
bo proces vzgoje in izobraževanja »soustvarja[l] družbo brez medkultur-
nih konfliktov«, še opozarja N. Zudič Antonič (2009, 31).
Podobno Strategija internacionalizacije slovenskega visokega šolstva
2016–2020 (2016, 5) slovensko visoko šolstvo umešča v globalni visokošol-
ski prostor, ki ima z internacionalizacijo priložnost, da izboljšuje kakovost
v sodelovanju s tujimi visokošolskimi institucijami in se tako odziva na
globalne izzive. Izpostavi, da je »poznavanje in razumevanje drugih kultur
in narodov ter obvladovanje tujih jezikov bolj kot kdaj koli prej bistvenega
pomena za delovanje v sodobnem medkulturnem in globalnem okolju«
(Aškerc Veniger in Flander 2016, 10), zato razvijanje medkulturne ozaveš-
čenosti in pridobivanje medkulturnih oziroma globalnih kompetenc uvr-
šča med ključne strategije internacionalizacije.
549
buja radovednost in vedoželjnost udeležencev (učiteljev, raziskovalcev in
študentov) pri odkrivanju kulturne »drugosti«, »drugačnosti« pa tudi pri
spoznavanju sebe ob srečanju z različnimi kulturnojezikovnimi okolji in
pri prepoznavanju podobnosti med narodi ter kulturami.
V prispevku najprej predstavimo nekaj osrednjih pogledov na inter-
nacionalizacijo visokošolskih ustanov, nato pa naštejemo, pregledamo in
ovrednotimo mednarodne projekte, ki smo jih v dvajsetih letih izpeljali na
FHŠ. Z analizo dosedanjega dela želimo namreč oceniti utemeljenost dose-
danjih pristopov in preveriti vrednote, ki jim gre slediti v prihodnje.
1. Pregled pomembnejših mnenj na internacionalizacijo
univerz
Razprave o sodobnih izzivih visokošolskega prostora kot ključne koncep-
te izpostavljajo globalizacijo, internacionalizacijo in medkulturnost. Bela
knjiga o vzgoji in izobraževanju v Republiki Sloveniji govori o globalni vzgoji
in globalizacijo opredeljuje kot »proces vedno večjega medsebojnega pove-
zovanja in odvisnosti vseh ljudi med seboj«, kar zahteva prilagodljivo zna-
nje in odprto ter enakopravno družbo, vendar dokument hkrati izpostavlja
»prevlado zahodnega načina življenja po vsem svetu in izginjanje etničnih
posebnosti posameznih skupin in narodov«. Zato opozarja na nujo razvi-
janja zavesti o narodni identiteti ob vključevanju v mednarodni prostor, a
obenem spodbuja »spoštovanje drugačnosti, sodelovanje z drugimi, razu-
mevanja in sprejemanja različnosti, kar vodi v medsebojno strpnost, spo-
štovanje, solidarnost in sožitje«. Večjezičnost dokument uvaja kot »eno
od načel sodobne družbe in temelj strpnosti med narodi«, ki naj spodbu-
ja medkulturni dialog in ozaveščenost (Krek in Metljak 2011, 17, 34, 44), da
bo proces vzgoje in izobraževanja »soustvarja[l] družbo brez medkultur-
nih konfliktov«, še opozarja N. Zudič Antonič (2009, 31).
Podobno Strategija internacionalizacije slovenskega visokega šolstva
2016–2020 (2016, 5) slovensko visoko šolstvo umešča v globalni visokošol-
ski prostor, ki ima z internacionalizacijo priložnost, da izboljšuje kakovost
v sodelovanju s tujimi visokošolskimi institucijami in se tako odziva na
globalne izzive. Izpostavi, da je »poznavanje in razumevanje drugih kultur
in narodov ter obvladovanje tujih jezikov bolj kot kdaj koli prej bistvenega
pomena za delovanje v sodobnem medkulturnem in globalnem okolju«
(Aškerc Veniger in Flander 2016, 10), zato razvijanje medkulturne ozaveš-
čenosti in pridobivanje medkulturnih oziroma globalnih kompetenc uvr-
šča med ključne strategije internacionalizacije.
549
