Page 175 - Lazar, Irena, Aleksander Panjek in Jonatan Vinkler. Ur. 2020. Mikro in makro. Pristopi in prispevki k humanističnim vedam ob dvajsetletnici UP Fakultete za humanistične študije, 2. knjiga. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 175
vidiki večjezičnosti in medkulturnosti v mednarodnih projektih
racija ne omenja, kar vodi v zaključek, da v prenovljenem visokem šol-
stvu predvideva sporazumevanje v angleškem jeziku, kakor tudi doseganje
vsiljenih zahodnih standardov kvalitete znanja. Takšna internacionaliza-
cija bi sledila standardizaciji po zgledu multinacionalk (npr. Hollywood,
McDonalds), osiromašila pa bi nas za številne vpoglede in dognanja, ki
niso zabeleženi v angleščini in se izmuznejo situ poenostavljenega ubese-
dovanja v vsakršni »lingvi franki«. Raznolikost znanja in védenja, vznikle-
ga v različnih kulturnih okoljih in akademskih sredinah, izhaja iz preple-
ta samoniklosti jezika in kulture (Fiormonte 2017; Liddicot in Scarino 2013,
14). Dostop do poglobljenega razumevanja tančin različnih kultur in véde-
nja omogoča le znanje jezika, s katerim se kulturno okolje ubeseduje oziro-
ma ga zaznamo le s pretanjenim soustvarjanjem pomenov v raznojezičnem
okolju in s prepoznavanjem vezi med kulturo ter jezikom v medkulturnem
sporazumevanju.
2. Mednarodni projekti kot povezovanje kulturnih okolji
Z možnostjo vključevanja v mednarodne projekte v okviru vrste progra-
mov (npr. Leonardo da Vinci, Comenius, Interreg, Tempus, Vseživljenjsko
učenje, Erasmus) je Evropska skupnost spodbujala obliko internacionaliza-
cije šolstva in vzgoje, ki visokošolske ustanove motivira za povezovanje v
mednarodne mreže visokošolskih učiteljev. Vsebine, ki nastajajo s preple-
tanjem jezikovno in kulturno različnih izkušenj ter znanj strokovnih so-
delavcev v mednarodnih skupinah, vodijo k soustvarjanju univerzalnega
znanja, ki prepozna, razume in spoštuje dragocenost različnosti.
FHŠ je bila na tem področju od same ustanovitve dejavna in učinko-
vita, kot kažejo številni uspešno zaključeni mednarodni projekti v dvajse-
tih letih obstoja. Kot koordinator ali kot partnerji smo predavatelji jezikov
in sodelavci drugih strok na FHŠ namreč soustvarjali naslednje projekte2:
1) Cross-Cultural Business Correspondence (CCBC) (»Medkulturno
poslovno dopisovanje«), program Leonardo da Vinci –
Nadnacionalne partnerske mreže, 2001–2004;
2) Work Experience in Cultural Management (»Praksa iz kulturne-
ga managementa«), program Leonardo da Vinci, Študentsko stro-
kovno usposabljanje v tujini, 2003–2005;
2 Prispevek se omejuje na razpravo o projektih, v katere je avtorica tega prispevka
aktivno vključevala svoje študente in ocenjuje, da so pomembno vplivali na razvoj
medkulturne ozaveščenosti njenih študentov.
551
racija ne omenja, kar vodi v zaključek, da v prenovljenem visokem šol-
stvu predvideva sporazumevanje v angleškem jeziku, kakor tudi doseganje
vsiljenih zahodnih standardov kvalitete znanja. Takšna internacionaliza-
cija bi sledila standardizaciji po zgledu multinacionalk (npr. Hollywood,
McDonalds), osiromašila pa bi nas za številne vpoglede in dognanja, ki
niso zabeleženi v angleščini in se izmuznejo situ poenostavljenega ubese-
dovanja v vsakršni »lingvi franki«. Raznolikost znanja in védenja, vznikle-
ga v različnih kulturnih okoljih in akademskih sredinah, izhaja iz preple-
ta samoniklosti jezika in kulture (Fiormonte 2017; Liddicot in Scarino 2013,
14). Dostop do poglobljenega razumevanja tančin različnih kultur in véde-
nja omogoča le znanje jezika, s katerim se kulturno okolje ubeseduje oziro-
ma ga zaznamo le s pretanjenim soustvarjanjem pomenov v raznojezičnem
okolju in s prepoznavanjem vezi med kulturo ter jezikom v medkulturnem
sporazumevanju.
2. Mednarodni projekti kot povezovanje kulturnih okolji
Z možnostjo vključevanja v mednarodne projekte v okviru vrste progra-
mov (npr. Leonardo da Vinci, Comenius, Interreg, Tempus, Vseživljenjsko
učenje, Erasmus) je Evropska skupnost spodbujala obliko internacionaliza-
cije šolstva in vzgoje, ki visokošolske ustanove motivira za povezovanje v
mednarodne mreže visokošolskih učiteljev. Vsebine, ki nastajajo s preple-
tanjem jezikovno in kulturno različnih izkušenj ter znanj strokovnih so-
delavcev v mednarodnih skupinah, vodijo k soustvarjanju univerzalnega
znanja, ki prepozna, razume in spoštuje dragocenost različnosti.
FHŠ je bila na tem področju od same ustanovitve dejavna in učinko-
vita, kot kažejo številni uspešno zaključeni mednarodni projekti v dvajse-
tih letih obstoja. Kot koordinator ali kot partnerji smo predavatelji jezikov
in sodelavci drugih strok na FHŠ namreč soustvarjali naslednje projekte2:
1) Cross-Cultural Business Correspondence (CCBC) (»Medkulturno
poslovno dopisovanje«), program Leonardo da Vinci –
Nadnacionalne partnerske mreže, 2001–2004;
2) Work Experience in Cultural Management (»Praksa iz kulturne-
ga managementa«), program Leonardo da Vinci, Študentsko stro-
kovno usposabljanje v tujini, 2003–2005;
2 Prispevek se omejuje na razpravo o projektih, v katere je avtorica tega prispevka
aktivno vključevala svoje študente in ocenjuje, da so pomembno vplivali na razvoj
medkulturne ozaveščenosti njenih študentov.
551
