Page 202 - Lazar, Irena, Aleksander Panjek in Jonatan Vinkler. Ur. 2020. Mikro in makro. Pristopi in prispevki k humanističnim vedam ob dvajsetletnici UP Fakultete za humanistične študije, 2. knjiga. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 202
a trn v peti obema, španski in francoski politiki, toda vitalni proces jezi-
ka se odvija intenzivno, pravzaprav doživlja pravi preporod, čemur gotovo
botruje tudi stabilnost njene norme. Na osnovi raziskav iz prejšnjega dese-
tletja število govorcev evskarščine niha med 700.000 in milijon (Trobevšek
Drobnak 2006, 33).
9. Primer laponščine in trdoživost nekaterih arhaičnih MRJ
Laponščina, uralskega porekla ter iz ugrofinske podskupine, je skupno ime
za sklop jezikov, ki so po približni oceni materni jeziki nekaj nad 80.000
Laponcev ali Samov. Približno polovica je naseljenih na Norveškem, malo
manj na Švedskem, manjše skupine pa na severu Finske in na ruskem po-
lotoku Kola. Genetsko se razlikujejo od drugih ugrofinskih ljudstev in do
svojega prihoda na današnja tla so verjetno uporabljali neugrofinski jezik
(Trobevšek Drobnak 2006, 34–35). Na ozemljih, kjer živijo, so bili med le-
toma 1973 in 1993 ustanovljeni njihovi parlamenti kot predstavniška tele-
sa, ki so jih priznale Republika Finska, Kraljevina Norveška in Kraljevina
Švedska, Ruska federacija pa ne. Vpliv teh teles na vlade matičnih držav
je sicer šibak. Na Finskem je laponščini uradno priznan status RJ, na
Norveškem je deležna celo statusa drugega uradnega jezika, na Švedskem
in v Rusiji pa uradnega statusa nima.
Pravi paradoks se kaže v trdoživosti kakšnega starinskega jezika, ki je
preživel skozi dolgo dobo, toda zgolj v določeni funkciji. Mislimo na sta-
ro pravno francoščino (Jersey Legal French), normanskega izvora, poleg
angleščine drugi uradni jezik Kanalskega otoka Jerseya, kronske odvisno-
sti, ki pa formalno ni del Združenega kraljestva. Ne smemo je zamenjevati
s paralelnim lokalnim mikrojezikom jerseyščino, prav tako normanskega,
torej galoromanskega, izvora, pogosto poenostavljeno imenovanim patois.
Raba tega srednjeveškega moyen français, iz obdobja invazije Normanov na
Britansko otočje, je omejena le na strokovni register s področja sodstva in
administracije. Ohranja se v obliki govorjene besede na sodišču kakor tudi
v pisni rabi kot jezik pravnih aktov.
10. Boj za status znakovnih jezikov
Znakovni jeziki predstavljajo v današnji Evropi poseben tip MRJ, kajti ve-
zani so zgolj na manjše skupine govorcev znotraj posameznih etnij: prebi-
valce s težavami s sluhom in z govorom ter posameznike, ki so s slednjimi
v interakciji. Vsakemu govornemu jeziku odgovarja poseben znakovni je-
578
ka se odvija intenzivno, pravzaprav doživlja pravi preporod, čemur gotovo
botruje tudi stabilnost njene norme. Na osnovi raziskav iz prejšnjega dese-
tletja število govorcev evskarščine niha med 700.000 in milijon (Trobevšek
Drobnak 2006, 33).
9. Primer laponščine in trdoživost nekaterih arhaičnih MRJ
Laponščina, uralskega porekla ter iz ugrofinske podskupine, je skupno ime
za sklop jezikov, ki so po približni oceni materni jeziki nekaj nad 80.000
Laponcev ali Samov. Približno polovica je naseljenih na Norveškem, malo
manj na Švedskem, manjše skupine pa na severu Finske in na ruskem po-
lotoku Kola. Genetsko se razlikujejo od drugih ugrofinskih ljudstev in do
svojega prihoda na današnja tla so verjetno uporabljali neugrofinski jezik
(Trobevšek Drobnak 2006, 34–35). Na ozemljih, kjer živijo, so bili med le-
toma 1973 in 1993 ustanovljeni njihovi parlamenti kot predstavniška tele-
sa, ki so jih priznale Republika Finska, Kraljevina Norveška in Kraljevina
Švedska, Ruska federacija pa ne. Vpliv teh teles na vlade matičnih držav
je sicer šibak. Na Finskem je laponščini uradno priznan status RJ, na
Norveškem je deležna celo statusa drugega uradnega jezika, na Švedskem
in v Rusiji pa uradnega statusa nima.
Pravi paradoks se kaže v trdoživosti kakšnega starinskega jezika, ki je
preživel skozi dolgo dobo, toda zgolj v določeni funkciji. Mislimo na sta-
ro pravno francoščino (Jersey Legal French), normanskega izvora, poleg
angleščine drugi uradni jezik Kanalskega otoka Jerseya, kronske odvisno-
sti, ki pa formalno ni del Združenega kraljestva. Ne smemo je zamenjevati
s paralelnim lokalnim mikrojezikom jerseyščino, prav tako normanskega,
torej galoromanskega, izvora, pogosto poenostavljeno imenovanim patois.
Raba tega srednjeveškega moyen français, iz obdobja invazije Normanov na
Britansko otočje, je omejena le na strokovni register s področja sodstva in
administracije. Ohranja se v obliki govorjene besede na sodišču kakor tudi
v pisni rabi kot jezik pravnih aktov.
10. Boj za status znakovnih jezikov
Znakovni jeziki predstavljajo v današnji Evropi poseben tip MRJ, kajti ve-
zani so zgolj na manjše skupine govorcev znotraj posameznih etnij: prebi-
valce s težavami s sluhom in z govorom ter posameznike, ki so s slednjimi
v interakciji. Vsakemu govornemu jeziku odgovarja poseben znakovni je-
578
