Page 201 - Lazar, Irena, Aleksander Panjek in Jonatan Vinkler. Ur. 2020. Mikro in makro. Pristopi in prispevki k humanističnim vedam ob dvajsetletnici UP Fakultete za humanistične študije, 2. knjiga. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 201
heterogenost statusov evropskih manj razširjenih jezikov
8. Etnično-jezikovna trdnjava sredi Evrope
Baskovščina oziroma evskarščina je med MRJ unikat, čigar jezikovna area
se razteza po severovzhodu Španije in jugozahodu Francije, med Biskajskim
zalivom in gorsko verigo Pirenejev. Euskara najprej izstopa v genetskem
pogledu, to se pravi po svojem predindoevropskem poreklu. Po zavrnitvi
teorije vaskonskega substrata s strani večine filologov (Orešnik 2015, 35) in
zaradi preskromnih dokazov o sorodnosti s kavkaškimi jeziki jezikoslov-
na veda glede poznavanja njenega izvora ostaja nemočna. Zagotovo je bila
v tesnem sorodu z njim edinole izumrla antična akvitanščina. Uvrščamo jo
torej med neuvrstljive jezike. O njeni edinstvenosti pa nas prepriča tudi dej-
stvo, da je kljub neizbežnemu absorbiranju posameznih jezikovnih prvin
svoj izklesani sistem uspela obdržati v skoraj neokrnjeni obliki, torej ni
zgolj preživela, ampak tudi podlegla minimalnim vplivom evropskega je-
zikovnega okolja. Za razumevanje sociolingvističnega položaja baskovšči-
ne je potrebno omeniti termin fueros, ki označuje listine, v srednjem veku
dodeljene posameznim provincam in okrožjem kot zagotovilo popolne lo-
kalne avtonomije v zameno za zvestobo kastiljskim in francoskim kraljem.
V 19. stoletju pa je centralistična politika obeh monarhij, španske in fran-
coske, Baske teh svoboščin oropala, kar je vzrok za stalne nadaljnje upo-
re tega ljudstva proti obema državama, pod kateri spada. Očitno nikoli ne
obnemorejo v boju za pravice, ki so jih uživali v srednjeveškem obdobju.
Njihova vztrajna večstoletna borba za avtonomijo je naposled vendarle ob-
rodila sadove: po temačnem obdobju Francovega režima, ki ga je pretresa-
lo celo sežiganje knjig v baskovščini, je leta 1979 vstopila v španski šolski
sistem, na vse stopnje izobraževanja, leta 1980 pa si je celo pridobila sta-
tus drugega UJ na španski strani državne meje, to je v provincah Vizcaya,
Guipúzcoa, Alaya in Navarra. Zasluge za končno priznanje pravic Baskom
kot narodne in jezikovne manjšine v Španiji gredo na žalost v glavnem od-
mevnemu terorističnemu delovanju organizacije z akronimom ETA. Če so
konzervativno špansko politiko prebudili šele tako skrajni ukrepi ljudstva,
kot so teroristične akcije, pa trdovratna francoska politika Baskov v delu re-
gije La Nouvelle-Aquitaine še do danes ni osrečila z vpisom baskovščine kot
MJ v ustavo. Francosko jezikoslovje se v novejši dobi resda veliko posveča
študiju RJ na ozemlju svoje države, francoska ustava pa kar se tiče kakršne-
ga koli poskusa opredelitve njihovega uradnega statusa očitno ostaja nedo-
takljiva. Pa vendarle se je v francoskih šolah pouk v baskovščini zelo dobro
uveljavil. Jezik je bil sicer poenoten in normiran že leta 1968, pod imenom
euskara batua. Danes razvoj baskovske kulture in jezika še vedno predsta-
577
8. Etnično-jezikovna trdnjava sredi Evrope
Baskovščina oziroma evskarščina je med MRJ unikat, čigar jezikovna area
se razteza po severovzhodu Španije in jugozahodu Francije, med Biskajskim
zalivom in gorsko verigo Pirenejev. Euskara najprej izstopa v genetskem
pogledu, to se pravi po svojem predindoevropskem poreklu. Po zavrnitvi
teorije vaskonskega substrata s strani večine filologov (Orešnik 2015, 35) in
zaradi preskromnih dokazov o sorodnosti s kavkaškimi jeziki jezikoslov-
na veda glede poznavanja njenega izvora ostaja nemočna. Zagotovo je bila
v tesnem sorodu z njim edinole izumrla antična akvitanščina. Uvrščamo jo
torej med neuvrstljive jezike. O njeni edinstvenosti pa nas prepriča tudi dej-
stvo, da je kljub neizbežnemu absorbiranju posameznih jezikovnih prvin
svoj izklesani sistem uspela obdržati v skoraj neokrnjeni obliki, torej ni
zgolj preživela, ampak tudi podlegla minimalnim vplivom evropskega je-
zikovnega okolja. Za razumevanje sociolingvističnega položaja baskovšči-
ne je potrebno omeniti termin fueros, ki označuje listine, v srednjem veku
dodeljene posameznim provincam in okrožjem kot zagotovilo popolne lo-
kalne avtonomije v zameno za zvestobo kastiljskim in francoskim kraljem.
V 19. stoletju pa je centralistična politika obeh monarhij, španske in fran-
coske, Baske teh svoboščin oropala, kar je vzrok za stalne nadaljnje upo-
re tega ljudstva proti obema državama, pod kateri spada. Očitno nikoli ne
obnemorejo v boju za pravice, ki so jih uživali v srednjeveškem obdobju.
Njihova vztrajna večstoletna borba za avtonomijo je naposled vendarle ob-
rodila sadove: po temačnem obdobju Francovega režima, ki ga je pretresa-
lo celo sežiganje knjig v baskovščini, je leta 1979 vstopila v španski šolski
sistem, na vse stopnje izobraževanja, leta 1980 pa si je celo pridobila sta-
tus drugega UJ na španski strani državne meje, to je v provincah Vizcaya,
Guipúzcoa, Alaya in Navarra. Zasluge za končno priznanje pravic Baskom
kot narodne in jezikovne manjšine v Španiji gredo na žalost v glavnem od-
mevnemu terorističnemu delovanju organizacije z akronimom ETA. Če so
konzervativno špansko politiko prebudili šele tako skrajni ukrepi ljudstva,
kot so teroristične akcije, pa trdovratna francoska politika Baskov v delu re-
gije La Nouvelle-Aquitaine še do danes ni osrečila z vpisom baskovščine kot
MJ v ustavo. Francosko jezikoslovje se v novejši dobi resda veliko posveča
študiju RJ na ozemlju svoje države, francoska ustava pa kar se tiče kakršne-
ga koli poskusa opredelitve njihovega uradnega statusa očitno ostaja nedo-
takljiva. Pa vendarle se je v francoskih šolah pouk v baskovščini zelo dobro
uveljavil. Jezik je bil sicer poenoten in normiran že leta 1968, pod imenom
euskara batua. Danes razvoj baskovske kulture in jezika še vedno predsta-
577
