Page 203 - Lazar, Irena, Aleksander Panjek in Jonatan Vinkler. Ur. 2020. Mikro in makro. Pristopi in prispevki k humanističnim vedam ob dvajsetletnici UP Fakultete za humanistične študije, 2. knjiga. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 203
heterogenost statusov evropskih manj razširjenih jezikov
zik, kar pomeni, da se znotraj posameznih jezikovnih skupnosti razvijajo
različni semiotični sistemi, ki imajo svojo slovnico (Širnik 2018). S proble-
matiko znakovnih MRJ se je spoprijel Evropski parlament z dvema zapore-
dnima resolucijama, prvo leta 1988 in drugo leta 1998. Na ta način je pozval
države članice EU k vključevanju znakovnih jezikov v šolstvo in različne
domene javnega življenja s ciljem preprečevanja diskriminacije. Nekatere
države so se tematiki približale zelo sistematično in humano, drugod pa
se je lotevajo počasneje. Avstrija, Finska in Portugalska so naredile zgle-
den korak z vpisom svojih znakovnih jezikov v ustavo. Priznale so jim torej
pravni status nacionalnih jezikov. Belgija, Danska, Nemčija, Grčija, Irska,
Latvija, Norveška, Slovenija, Španija, Švedska in Združeno kraljestvo so
področje uredili s posebnimi zakonskimi akti. V Evropi beležimo preko 40
znakovnih jezikov (Širnik 2018). Nekatere države imajo 2 ali celo več zna-
kovnih jezikov, npr. v Belgiji sta v rabi flamski in francoski znakovni jezik,
v Švici se v skladu s tem, kateri je prvi uradni jezik kantona, uporabljajo
3: švicarsko-francoski, švicarsko-nemški in švicarsko-italijanski. Obstajajo
tudi različni dialekti znakovnih jezikov (Širnik 2018, 3). Poleg znakovnih
jezikov posameznih držav ali skupnosti pa obstaja tudi mednarodni zna-
kovni jezik (international sign), analogno z angleščino kot globalno linguo
franco med govornimi jeziki. Parlament RS je leta 2002 sprejel Zakon o
uporabi slovenskega znakovnega jezika (ZUSZJ). Postopek umestitve slo-
venskega znakovnega jezika v ustavo RS je v pripravi. V nekaterih dana-
šnjih osnovnih šolah prvine znakovnega jezika eksperimentalno uvajajo
tudi v učni proces slišečih otrok.
Zaključek
Raziskava dokazuje veliko heterogenost političnih statusov današnjih
evropskih MRJ. Prenekateri izmed njih uživa status uradnega državnega
jezika, prevladujejo pa tisti, ki jim doslej ni uspelo preseči statusa MJ ali
RJ. Redki med njimi niso deležni nikakršnega uradnega statusa, temveč
ostajajo bodisi na ravni družinske kode bodisi idioma, ohranjenega zgolj
kot prvine kulturne dediščine. Razvidno je tudi, da status MRJ na ozem-
lju določene države ni pogojen z njenim političnim sistemom. Tipičen pri-
mer predstavljajo države, ki so po ustavni ureditvi republike, vendar ne pri-
znavajo uradnega statusa manjšinskim nacijam in jezikom na svojih tleh.
Takšna situacija je značilna za Grčijo, Bolgarijo ali Madžarsko. Zlasti izsto-
pajoča je Francija, domovina revolucije, ki je s sloganom »svoboda, enakost,
bratstvo« razsvetlila vso Evropo, njena ustava pa kot uradni jezik še ved-
579
zik, kar pomeni, da se znotraj posameznih jezikovnih skupnosti razvijajo
različni semiotični sistemi, ki imajo svojo slovnico (Širnik 2018). S proble-
matiko znakovnih MRJ se je spoprijel Evropski parlament z dvema zapore-
dnima resolucijama, prvo leta 1988 in drugo leta 1998. Na ta način je pozval
države članice EU k vključevanju znakovnih jezikov v šolstvo in različne
domene javnega življenja s ciljem preprečevanja diskriminacije. Nekatere
države so se tematiki približale zelo sistematično in humano, drugod pa
se je lotevajo počasneje. Avstrija, Finska in Portugalska so naredile zgle-
den korak z vpisom svojih znakovnih jezikov v ustavo. Priznale so jim torej
pravni status nacionalnih jezikov. Belgija, Danska, Nemčija, Grčija, Irska,
Latvija, Norveška, Slovenija, Španija, Švedska in Združeno kraljestvo so
področje uredili s posebnimi zakonskimi akti. V Evropi beležimo preko 40
znakovnih jezikov (Širnik 2018). Nekatere države imajo 2 ali celo več zna-
kovnih jezikov, npr. v Belgiji sta v rabi flamski in francoski znakovni jezik,
v Švici se v skladu s tem, kateri je prvi uradni jezik kantona, uporabljajo
3: švicarsko-francoski, švicarsko-nemški in švicarsko-italijanski. Obstajajo
tudi različni dialekti znakovnih jezikov (Širnik 2018, 3). Poleg znakovnih
jezikov posameznih držav ali skupnosti pa obstaja tudi mednarodni zna-
kovni jezik (international sign), analogno z angleščino kot globalno linguo
franco med govornimi jeziki. Parlament RS je leta 2002 sprejel Zakon o
uporabi slovenskega znakovnega jezika (ZUSZJ). Postopek umestitve slo-
venskega znakovnega jezika v ustavo RS je v pripravi. V nekaterih dana-
šnjih osnovnih šolah prvine znakovnega jezika eksperimentalno uvajajo
tudi v učni proces slišečih otrok.
Zaključek
Raziskava dokazuje veliko heterogenost političnih statusov današnjih
evropskih MRJ. Prenekateri izmed njih uživa status uradnega državnega
jezika, prevladujejo pa tisti, ki jim doslej ni uspelo preseči statusa MJ ali
RJ. Redki med njimi niso deležni nikakršnega uradnega statusa, temveč
ostajajo bodisi na ravni družinske kode bodisi idioma, ohranjenega zgolj
kot prvine kulturne dediščine. Razvidno je tudi, da status MRJ na ozem-
lju določene države ni pogojen z njenim političnim sistemom. Tipičen pri-
mer predstavljajo države, ki so po ustavni ureditvi republike, vendar ne pri-
znavajo uradnega statusa manjšinskim nacijam in jezikom na svojih tleh.
Takšna situacija je značilna za Grčijo, Bolgarijo ali Madžarsko. Zlasti izsto-
pajoča je Francija, domovina revolucije, ki je s sloganom »svoboda, enakost,
bratstvo« razsvetlila vso Evropo, njena ustava pa kot uradni jezik še ved-
579
