Page 204 - Lazar, Irena, Aleksander Panjek in Jonatan Vinkler. Ur. 2020. Mikro in makro. Pristopi in prispevki k humanističnim vedam ob dvajsetletnici UP Fakultete za humanistične študije, 2. knjiga. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 204
omenja edinole francoščino. Po drugi strani pa nekatere kraljevine, npr.
Norveška ali Belgija, izkazujejo veliko večjo empatijo v odnosu do vpraša-
nja jezikov svojih manjšin. Položaja jezika hegemona, torej najvišje plasi-
ranega na hierarhični lestvici, ki velja za najprestižnejšega znotraj države,
pa ne zaseda vedno makrojezik, včasih namreč to pozicijo prevzame tudi
MRJ: npr, slovenščina postane na ozemlju RS jezik hegemon v odnosu do
tod prisotne italijanščine, madžarščine ali romščine.
Viri in literatura
Objavljeni viri
Škerl Kramberger, U. 2019. »Nemškost Kočevarjev, 'Is ahou in ordnung?'«
Dnevnik Objektiv, 8. december, 2018.
Literatura
Atlante De Agostini. 2017. Calendario Atlante De Agostini 2017. Novara: Istituto
Geografico De Agostini.
Brown, K., ur. 2005. Encyclopedia of Language and Linguistics, 2.. izdaja.
Oxford: Elsevier.
Cisilino, W. 2001. La tutela delle minoranze linguistiche: analisi della normati-
va statale e regionale, con particolare riguardo alla lingua friulana. Videm:
Consorzio Universitario del Friuli.
Crystal, D. 2000. Language Death. Cambridge: Cambridge University Press.
Culioli, A. L., G.-X. Culioli, J.-D. Culioli in V.-S. Culioli. 1998. Dictionnaire
français-corse, corsu-francese, 2.. izdaja. Ajaccio: Éditions DCL.
Dapit, R. 2004. »Rezijanska identiteta med mitom in ideologijo.« Slovenščina
v šoli 9 (3): 35–43.
Filipi, G. 2012. »Istroromunščina in Istroromuni.« V Škrabčevi dnevi, 7. zbor-
nik prispevkov s simpozija 2011, ur. F. Marušić in R. Žaucer, 10–16. Nova
Gorica: Univerza NG.
Hoyte-West, A. 2019. »On the Road to Linguistic Equality? Irish and Maltese
as Official EU Languages.« Discourses on Culture 11: 99–111.
Matisoff, J. A. 1991. »Endangered Languages of Mainland Southeast Asia.«
V Endangered Languages, ur. R. H. Robins in E. M. Uhlenbeck, 201–24.
Oxford: Berg.
Orešnik, J. 2015. Naravna skladnja. Ljubljana: SAZU.
Skubic, M. 1982. Uvod v romansko jezikoslovje. Ljubljana: Filozofska fakulteta.
580
Norveška ali Belgija, izkazujejo veliko večjo empatijo v odnosu do vpraša-
nja jezikov svojih manjšin. Položaja jezika hegemona, torej najvišje plasi-
ranega na hierarhični lestvici, ki velja za najprestižnejšega znotraj države,
pa ne zaseda vedno makrojezik, včasih namreč to pozicijo prevzame tudi
MRJ: npr, slovenščina postane na ozemlju RS jezik hegemon v odnosu do
tod prisotne italijanščine, madžarščine ali romščine.
Viri in literatura
Objavljeni viri
Škerl Kramberger, U. 2019. »Nemškost Kočevarjev, 'Is ahou in ordnung?'«
Dnevnik Objektiv, 8. december, 2018.
Literatura
Atlante De Agostini. 2017. Calendario Atlante De Agostini 2017. Novara: Istituto
Geografico De Agostini.
Brown, K., ur. 2005. Encyclopedia of Language and Linguistics, 2.. izdaja.
Oxford: Elsevier.
Cisilino, W. 2001. La tutela delle minoranze linguistiche: analisi della normati-
va statale e regionale, con particolare riguardo alla lingua friulana. Videm:
Consorzio Universitario del Friuli.
Crystal, D. 2000. Language Death. Cambridge: Cambridge University Press.
Culioli, A. L., G.-X. Culioli, J.-D. Culioli in V.-S. Culioli. 1998. Dictionnaire
français-corse, corsu-francese, 2.. izdaja. Ajaccio: Éditions DCL.
Dapit, R. 2004. »Rezijanska identiteta med mitom in ideologijo.« Slovenščina
v šoli 9 (3): 35–43.
Filipi, G. 2012. »Istroromunščina in Istroromuni.« V Škrabčevi dnevi, 7. zbor-
nik prispevkov s simpozija 2011, ur. F. Marušić in R. Žaucer, 10–16. Nova
Gorica: Univerza NG.
Hoyte-West, A. 2019. »On the Road to Linguistic Equality? Irish and Maltese
as Official EU Languages.« Discourses on Culture 11: 99–111.
Matisoff, J. A. 1991. »Endangered Languages of Mainland Southeast Asia.«
V Endangered Languages, ur. R. H. Robins in E. M. Uhlenbeck, 201–24.
Oxford: Berg.
Orešnik, J. 2015. Naravna skladnja. Ljubljana: SAZU.
Skubic, M. 1982. Uvod v romansko jezikoslovje. Ljubljana: Filozofska fakulteta.
580
