Page 231 - Lazar, Irena, Aleksander Panjek in Jonatan Vinkler. Ur. 2020. Mikro in makro. Pristopi in prispevki k humanističnim vedam ob dvajsetletnici UP Fakultete za humanistične študije, 2. knjiga. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 231
mreženje kot magična beseda sodobnosti
da je ta uresničena verzija tehnološkega razvoja nekaj povsem naravnega,2
da sta aktualna tehnologija in njena raba zgolj rezultat tehnološkega ra-
zvoja, s tem pa so družbene motivacije, ki so prispevale k izboru te vari-
acije tehnologije, povsem spregledane. Na področju razvoja tehnologij so
na voljo različne izbire tako na področju oblikovanja posameznih artefak-
tov in sistemov kot tudi na področju smeri oziroma poti inovacij. Različne
izbire imajo lahko raznolike implikacije za družbo in družbene skupine
(Williams in Edge 1996, 856–60).
Tehnologija in družba sta medsebojno povezani, njuno (raz)ločevanje
je neposredno škodljivo za razumevanje obeh. Ker se tehnologija ne razvija
sama in po kakšni notranji volji, je lahko torej zgolj družbena. Tehnologija
je specifična artikulacija oziroma utelešenje družbe in njenih motivacij. Ker
so tehnologije zlasti orodja za uporabo, to hkrati pomeni, da zrcalijo druž-
bo. Drugače rečeno: so bolj odraz družbe kot njena določilnica (Barber
2006, 1–2).
Tudi uporabniki niso nujno le pasivni posvojitelji tehnologij, ampak
so lahko pomembni akterji pri oblikovanju pomena o tehnologiji, to pa
vpliva na razumevanje odnosa med tehnologijami in njihovimi uporabni-
ki. Uporabniki so torej pomembni za področje raziskovanja tehnologij, S.
Wyatt pa ob tem utemeljeno pripominja, da nas osredotočanje na uporab-
nike in producente lahko vpelje v tveganje, da sprejmemo splošno prepriča-
nje, po katerem je posvajanje novih tehnologij norma. Posledično je namreč
neuporaba tehnologij lahko razumljena kot znak nezadostnosti/šibkosti, ki
jo je potrebno preseči. Uporaba se tako prične percipirati kot potreba, ki
jo je potrebno zadovoljiti, hkrati pa se vzpostavi domneva, da je dostop do
tehnologij vsesplošno zaželen (Wyatt 2003, 77–79). Pritrdimo lahko avtori-
ci, da so tudi nerabe raziskovalno pomembne. Menimo, da sta raziskoval-
no plodni obe vprašanji: Zakaj uporabljate tehnologijo?/Zakaj ne uporab-
ljate tehnologije?
2 Podobne naturalizacije so na področju spola. Posamezniki s krepko podporo širšega
družbenega okolja tudi za nazaj ugotovijo, da se kot moški »v resnici« obnašajo čisto
po moško, da bolj ali manj uspešno utemeljujejo svojo »moškost«. Njihova moškost
se jim torej v vnazajski perspektivi tudi zares pokaže kot »edina možna opcija«, za
nazaj ugotovijo, da je njihovo »uprizarjanje« moškosti nekaj povsem naravnega. Svo-
je izražanje moškosti prepoznajo kot »logično posledico« podatka, da so se rodili kot
moški oziroma bili ob rojstvu s strani babice porodničarke interpelirani v moške.
Identično velja tudi za ženske.
607
da je ta uresničena verzija tehnološkega razvoja nekaj povsem naravnega,2
da sta aktualna tehnologija in njena raba zgolj rezultat tehnološkega ra-
zvoja, s tem pa so družbene motivacije, ki so prispevale k izboru te vari-
acije tehnologije, povsem spregledane. Na področju razvoja tehnologij so
na voljo različne izbire tako na področju oblikovanja posameznih artefak-
tov in sistemov kot tudi na področju smeri oziroma poti inovacij. Različne
izbire imajo lahko raznolike implikacije za družbo in družbene skupine
(Williams in Edge 1996, 856–60).
Tehnologija in družba sta medsebojno povezani, njuno (raz)ločevanje
je neposredno škodljivo za razumevanje obeh. Ker se tehnologija ne razvija
sama in po kakšni notranji volji, je lahko torej zgolj družbena. Tehnologija
je specifična artikulacija oziroma utelešenje družbe in njenih motivacij. Ker
so tehnologije zlasti orodja za uporabo, to hkrati pomeni, da zrcalijo druž-
bo. Drugače rečeno: so bolj odraz družbe kot njena določilnica (Barber
2006, 1–2).
Tudi uporabniki niso nujno le pasivni posvojitelji tehnologij, ampak
so lahko pomembni akterji pri oblikovanju pomena o tehnologiji, to pa
vpliva na razumevanje odnosa med tehnologijami in njihovimi uporabni-
ki. Uporabniki so torej pomembni za področje raziskovanja tehnologij, S.
Wyatt pa ob tem utemeljeno pripominja, da nas osredotočanje na uporab-
nike in producente lahko vpelje v tveganje, da sprejmemo splošno prepriča-
nje, po katerem je posvajanje novih tehnologij norma. Posledično je namreč
neuporaba tehnologij lahko razumljena kot znak nezadostnosti/šibkosti, ki
jo je potrebno preseči. Uporaba se tako prične percipirati kot potreba, ki
jo je potrebno zadovoljiti, hkrati pa se vzpostavi domneva, da je dostop do
tehnologij vsesplošno zaželen (Wyatt 2003, 77–79). Pritrdimo lahko avtori-
ci, da so tudi nerabe raziskovalno pomembne. Menimo, da sta raziskoval-
no plodni obe vprašanji: Zakaj uporabljate tehnologijo?/Zakaj ne uporab-
ljate tehnologije?
2 Podobne naturalizacije so na področju spola. Posamezniki s krepko podporo širšega
družbenega okolja tudi za nazaj ugotovijo, da se kot moški »v resnici« obnašajo čisto
po moško, da bolj ali manj uspešno utemeljujejo svojo »moškost«. Njihova moškost
se jim torej v vnazajski perspektivi tudi zares pokaže kot »edina možna opcija«, za
nazaj ugotovijo, da je njihovo »uprizarjanje« moškosti nekaj povsem naravnega. Svo-
je izražanje moškosti prepoznajo kot »logično posledico« podatka, da so se rodili kot
moški oziroma bili ob rojstvu s strani babice porodničarke interpelirani v moške.
Identično velja tudi za ženske.
607
