Page 235 - Lazar, Irena, Aleksander Panjek in Jonatan Vinkler. Ur. 2020. Mikro in makro. Pristopi in prispevki k humanističnim vedam ob dvajsetletnici UP Fakultete za humanistične študije, 2. knjiga. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 235
mreženje kot magična beseda sodobnosti
jih povzroči nova tehnologija. Tovrsten tehnološki determinizem zameg-
ljuje družbeni izvor tehnologij, zlasti pa krepi napačen vtis, da se »spre-
membe« na ravni družbe (racionalizacija in optimizacija kot razlog odpuš-
čanja delavcev in razlog za naraščanje nestalnih oblik zaposlitev) dogajajo
zaradi tehnologije, ki povzroča »spremembe«. Prepričanje v moč tehnolo-
gij torej prikrije dejanski izvor družbenih neenakosti; posamezniki svojo
nezaposlenost, denimo, pripišejo tehnološko pogojenim (povzročenim) ra-
cionalizacijam. Nosilci ekonomske ali politične moči so pogosto vneti oz-
nanjevalci moči tehnologij; pogosto so neposredno zainteresirani, da posa-
mezniki ne identificirajo dejanskega vzroka družbene neenakosti. S stališča
nosilcev moči je torej bistveno, da se podrejeni sprijaznijo s tem, da so se
»zgodile tehnologije«, da torej tehnologije razumejo kot negativni vzročni
dejavnik sprememb. Dejanske motivacije ekonomskih nosilcev moči, de-
nimo želja po maksimizaciji dobička, ki zahteva odpuščanje delavcev, se
odstrani iz horizonta možnih vzrokov. Novinarjem se, denimo, dogajajo
odpuščanja, ki so pospremljana z argumentom, da gre za »nujne raciona-
lizacije ob vse bolj daljnosežnih tehnoloških spremembah«. Aktualen pri-
mer je algoritmizacija novinarstva. Na področju algoritmizacije so možne
različne smeri razvoja (algoritmi kot dodatna pomoč in razbremenitev no-
vinarjev/algoritmi kot razlog za odpuščanje novinarjev), katera smer pa je
dejansko »izbrana«, pa je odraz družbenih okoliščin in neposrednih moti-
vacij medijskih lastnikov.3
V družbi je torej precej navzoče razumevanje, da družbeni mediji kre-
pijo državljanske iniciative, povzročajo politične revolucije in splošno de-
mokratizacijo družbe, ekonomije in politike. V tovrstnih idejah vidimo
obrise tehnološkega solucionizma, torej prepričanja, ki v tehnologiji vidi
rešitev za družbene probleme. To stališče spregleda, da je tehnologija re-
zultat različnih družbenih motivacij in ekonomskih, političnih in kultur-
nih interesov.
Kaj želimo izpostaviti? Kolikor problemi izvirajo v sami družbi (ne-
enakosti na ravni porazdelitve dobrin, neenakopravno obravnavanje oseb,
neenake možnosti na trgu delovne sile), jih lahko (raz)rešujemo le s spre-
menjenimi družbenimi okviri.
3 Slaček Brlek in Tomanić Trivundža (2019, 62–81) v članku z naslovom »Algorit-
mizacija nacionalne tiskovne agencije: primer STA« na konkretnem primeru tisk-
ovne agencije izpostavljata družbeno določenost tehnologije in pokažeta, da so tržni
pritiski gonilna sila tehnoloških in posledično organizacijskih sprememb na po-
dročju novinarstva.
611
jih povzroči nova tehnologija. Tovrsten tehnološki determinizem zameg-
ljuje družbeni izvor tehnologij, zlasti pa krepi napačen vtis, da se »spre-
membe« na ravni družbe (racionalizacija in optimizacija kot razlog odpuš-
čanja delavcev in razlog za naraščanje nestalnih oblik zaposlitev) dogajajo
zaradi tehnologije, ki povzroča »spremembe«. Prepričanje v moč tehnolo-
gij torej prikrije dejanski izvor družbenih neenakosti; posamezniki svojo
nezaposlenost, denimo, pripišejo tehnološko pogojenim (povzročenim) ra-
cionalizacijam. Nosilci ekonomske ali politične moči so pogosto vneti oz-
nanjevalci moči tehnologij; pogosto so neposredno zainteresirani, da posa-
mezniki ne identificirajo dejanskega vzroka družbene neenakosti. S stališča
nosilcev moči je torej bistveno, da se podrejeni sprijaznijo s tem, da so se
»zgodile tehnologije«, da torej tehnologije razumejo kot negativni vzročni
dejavnik sprememb. Dejanske motivacije ekonomskih nosilcev moči, de-
nimo želja po maksimizaciji dobička, ki zahteva odpuščanje delavcev, se
odstrani iz horizonta možnih vzrokov. Novinarjem se, denimo, dogajajo
odpuščanja, ki so pospremljana z argumentom, da gre za »nujne raciona-
lizacije ob vse bolj daljnosežnih tehnoloških spremembah«. Aktualen pri-
mer je algoritmizacija novinarstva. Na področju algoritmizacije so možne
različne smeri razvoja (algoritmi kot dodatna pomoč in razbremenitev no-
vinarjev/algoritmi kot razlog za odpuščanje novinarjev), katera smer pa je
dejansko »izbrana«, pa je odraz družbenih okoliščin in neposrednih moti-
vacij medijskih lastnikov.3
V družbi je torej precej navzoče razumevanje, da družbeni mediji kre-
pijo državljanske iniciative, povzročajo politične revolucije in splošno de-
mokratizacijo družbe, ekonomije in politike. V tovrstnih idejah vidimo
obrise tehnološkega solucionizma, torej prepričanja, ki v tehnologiji vidi
rešitev za družbene probleme. To stališče spregleda, da je tehnologija re-
zultat različnih družbenih motivacij in ekonomskih, političnih in kultur-
nih interesov.
Kaj želimo izpostaviti? Kolikor problemi izvirajo v sami družbi (ne-
enakosti na ravni porazdelitve dobrin, neenakopravno obravnavanje oseb,
neenake možnosti na trgu delovne sile), jih lahko (raz)rešujemo le s spre-
menjenimi družbenimi okviri.
3 Slaček Brlek in Tomanić Trivundža (2019, 62–81) v članku z naslovom »Algorit-
mizacija nacionalne tiskovne agencije: primer STA« na konkretnem primeru tisk-
ovne agencije izpostavljata družbeno določenost tehnologije in pokažeta, da so tržni
pritiski gonilna sila tehnoloških in posledično organizacijskih sprememb na po-
dročju novinarstva.
611
