Page 257 - Lazar, Irena, Aleksander Panjek in Jonatan Vinkler. Ur. 2020. Mikro in makro. Pristopi in prispevki k humanističnim vedam ob dvajsetletnici UP Fakultete za humanistične študije, 2. knjiga. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 257
poslovni modeli spletnih medijev pod diktatom produktivnosti
kot človek« (Vobič, Šikonja in Kalin Golob 2019, S47). Takšne spremembe
vodijo do povečanega investiranja, pogoj pa je, da se ob tem obseg produk-
cije poveča bolj kot obseg investiranja. Množični mediji, kar izdajatelji sple-
tnih novic tudi so, so bili vedno zavezani ekonomijam obsega, ki zahteva,
da je relativno povečanje »outputa« večje kot relativno povečanje produk-
cijskih faktorjev. Inovacije torej odpirajo pot investicijam, ob tem da enaka
količina dela proizvede večje količine »outputa«, stopnje dobičkov pa pada-
jo, če ni učinkovitih nasproti delujočih vplivov, med katerimi sta najobičaj-
nejša širjenje trgov in uvajanje novih proizvodov. Vsaj za novinarstvo sle-
dnji tendenci predstavljata področje, ki je dokaj nedovzetno za spremembe
oziroma rast.
Naklada tiskanih izdaj časnikov po svetu vztrajno pada, izjema so azij-
ske države. Zgovoren primer so ZDA, kjer so leta 1987 tiskane in elektron-
ske naklade dnevnih časnikov dosegle skoraj 63 milijonov kopij, leta 2018
pa le še slabih 23 milijonov (Watson 2019). S podobnim padcem se sooča-
jo tudi evropski časniki. Še zgovornejši je upad oglaševalskih prihodkov,
ki je sledil upadu branosti, deloma pa je upad tudi posledica selitve ogla-
ševalcev na nemedijske trge. V Evropski uniji so leta 2018 oglaševalci ča-
snikom namenil dobrih 12 milijard evrov, leta 2011 pa 22 milijard evrov
(Johnson 2020). Upadanje oglaševanja je drastično tudi na globalnem nivo-
ju, kjer je bilo leta 2000 zaznati še 10-odstotno rast, v naslednjih letih pa je
sledil kontinuiran padec rasti, tako da je bilo leta 2019 zabeležen upad sed-
mih odstotkov na leto (Watson 2019). Upad prihodkov odvrača investitor-
je, medije pa sili v inovacije, racionalizacijo poslovanja in iskanje novih vi-
rov prihodkov.
Eden najobičajnejših odgovorov časnikov na upad branosti in odhod
oglaševalcev je bila selitev časnikov na splet. Sprva so se na spletu pojavi-
le le digitalne verzije tiskanih časnikov, kmalu so sledila ločena uredništva
spletnih izdaj. Zaradi odpora bralcev do plačevanja za digitalne vsebine je
večina časnikov zadržala uredništva svojih tiskanih izdaj in ohranila pro-
dukcijske linije za tisk. Sparks je zato pred časom ugotavljal, »da je zelo ver-
jetno, da se bo večina podjetij srečala z visokimi stroški, ki izvirajo iz služe-
nja trgu enake velikosti preko dveh kanalov namesto preko enega kanala«
(Sparks 2004, 320). Nemalo časnikov zdaj izhaja samo še na spletu, kjer je
najti obilo različnih formatov in žanrov, od kvalitetnih novic do digitalnih
verzij novic »odtrgaj in preberi«, ki so jih v preteklosti s pomočjo telefaksov
prakticirale predvsem komercialne radijske postaje, zdaj pa svojo realiza-
cijo najdejo v poplavi nekontekstualiziranih, kopiranih, kratkih, rumenih
633
kot človek« (Vobič, Šikonja in Kalin Golob 2019, S47). Takšne spremembe
vodijo do povečanega investiranja, pogoj pa je, da se ob tem obseg produk-
cije poveča bolj kot obseg investiranja. Množični mediji, kar izdajatelji sple-
tnih novic tudi so, so bili vedno zavezani ekonomijam obsega, ki zahteva,
da je relativno povečanje »outputa« večje kot relativno povečanje produk-
cijskih faktorjev. Inovacije torej odpirajo pot investicijam, ob tem da enaka
količina dela proizvede večje količine »outputa«, stopnje dobičkov pa pada-
jo, če ni učinkovitih nasproti delujočih vplivov, med katerimi sta najobičaj-
nejša širjenje trgov in uvajanje novih proizvodov. Vsaj za novinarstvo sle-
dnji tendenci predstavljata področje, ki je dokaj nedovzetno za spremembe
oziroma rast.
Naklada tiskanih izdaj časnikov po svetu vztrajno pada, izjema so azij-
ske države. Zgovoren primer so ZDA, kjer so leta 1987 tiskane in elektron-
ske naklade dnevnih časnikov dosegle skoraj 63 milijonov kopij, leta 2018
pa le še slabih 23 milijonov (Watson 2019). S podobnim padcem se sooča-
jo tudi evropski časniki. Še zgovornejši je upad oglaševalskih prihodkov,
ki je sledil upadu branosti, deloma pa je upad tudi posledica selitve ogla-
ševalcev na nemedijske trge. V Evropski uniji so leta 2018 oglaševalci ča-
snikom namenil dobrih 12 milijard evrov, leta 2011 pa 22 milijard evrov
(Johnson 2020). Upadanje oglaševanja je drastično tudi na globalnem nivo-
ju, kjer je bilo leta 2000 zaznati še 10-odstotno rast, v naslednjih letih pa je
sledil kontinuiran padec rasti, tako da je bilo leta 2019 zabeležen upad sed-
mih odstotkov na leto (Watson 2019). Upad prihodkov odvrača investitor-
je, medije pa sili v inovacije, racionalizacijo poslovanja in iskanje novih vi-
rov prihodkov.
Eden najobičajnejših odgovorov časnikov na upad branosti in odhod
oglaševalcev je bila selitev časnikov na splet. Sprva so se na spletu pojavi-
le le digitalne verzije tiskanih časnikov, kmalu so sledila ločena uredništva
spletnih izdaj. Zaradi odpora bralcev do plačevanja za digitalne vsebine je
večina časnikov zadržala uredništva svojih tiskanih izdaj in ohranila pro-
dukcijske linije za tisk. Sparks je zato pred časom ugotavljal, »da je zelo ver-
jetno, da se bo večina podjetij srečala z visokimi stroški, ki izvirajo iz služe-
nja trgu enake velikosti preko dveh kanalov namesto preko enega kanala«
(Sparks 2004, 320). Nemalo časnikov zdaj izhaja samo še na spletu, kjer je
najti obilo različnih formatov in žanrov, od kvalitetnih novic do digitalnih
verzij novic »odtrgaj in preberi«, ki so jih v preteklosti s pomočjo telefaksov
prakticirale predvsem komercialne radijske postaje, zdaj pa svojo realiza-
cijo najdejo v poplavi nekontekstualiziranih, kopiranih, kratkih, rumenih
633
