Page 263 - Lazar, Irena, Aleksander Panjek in Jonatan Vinkler. Ur. 2020. Mikro in makro. Pristopi in prispevki k humanističnim vedam ob dvajsetletnici UP Fakultete za humanistične študije, 2. knjiga. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 263
poslovni modeli spletnih medijev pod diktatom produktivnosti
plačati novice, torej tudi blizu ničle. Vrednost spletnega novinarskega dela
se vsaj na kratek rok v limitu tudi približuje ničli, kar kaže, da je za sple-
tne medije prvi produkcijski faktor, ki ga ti lahko zmanjšajo. Rifkin (2015,
14–15) pokaže, da je proizvodnja informacijskega blaga tipičen primer pro-
dukta, ki se proizvaja z minimalnimi mejnimi stroški, in da ga ne more-
jo proizvajati podjetja, ki naj bi z njimi pokrivala fiksne stroške. Odgovor
na omenjeno težavo, in tudi na pokrivanje vrednosti novinarstva za druž-
bo, je mogoče iskati v novih oblikah sodelovalne ekonomije. Vendar je tre-
nutno mnogo medijev del zasebnega sektorja in kot taki delujejo v tržnih
razmerah, s čimer pride do izraza kontradikcija med zagotavljanjem upo-
rabne vrednosti medijev za demokracijo in njihovim delovanjem v kapita-
lističnem načinu produkcije, v katerem merilo vrednosti predstavljajo me-
njalne vrednosti.
Pogled na kombinacijo konstantnega in variabilnega kapitala z vidika
kritične politične ekonomije in pogled ekonomike razkrivata, da je kritičen
faktor produkcije novic novinarsko delo. Medtem ko kritični pogled opo-
zarja na zmanjševanje količine in kvalitete novinarskega dela, kar ima dra-
stične posledice za demokratično obliko vladavine in participacijo ljudstva
v vladanju, strogo ekonomska analiza evidentira problem padajočih mej-
nih stroškov. Racionalizacije poslovanja se mediji, sledeč zadnjemu pog-
ledu, lotevajo z zmanjševanjem profesionalne delovne sile, ki ustvarja vse-
bine. Tehnologija je tukaj eden odločilnih faktorjev proizvodnje, ki se mu
mediji ne morejo odreči brez negativnih učinkov za konkurenčnost poslo-
vanja. Vendar rezultati analize kažejo tudi na možne sistemske rešitve pro-
blema upadanja kvalitete in količine novinarskega dela. Mnogo držav se
poslužuje različnih ukrepov in vzpodbud za ohranjanje družbene vloge no-
vinarstva in pričujoča študija kaže na premislek o subvencioniranju novi-
narskega dela iz javnih sredstev. S tem se novinarstvo vrne v službo javno-
sti in poveča možnost, da mediji zagotavljajo vrednost za družbo kot celoto.
Premislek še posebej vzpodbuja dejstvo, da dobičkonosnost zasebnih medi-
jev temelji na zagotavljanju redkih dobrin, družba pa ima največ koristi, ko
so informacije in vsebine dostopne čim širšemu krogu ljudi in torej menja-
va ne temelji na redkosti.
Viri in literatura https://www.ajpes.si/jolp/podjetje.asp?matic-
Objavljeni viri
Delo 2018: Letno poročilo.
na=5096049000.
639
plačati novice, torej tudi blizu ničle. Vrednost spletnega novinarskega dela
se vsaj na kratek rok v limitu tudi približuje ničli, kar kaže, da je za sple-
tne medije prvi produkcijski faktor, ki ga ti lahko zmanjšajo. Rifkin (2015,
14–15) pokaže, da je proizvodnja informacijskega blaga tipičen primer pro-
dukta, ki se proizvaja z minimalnimi mejnimi stroški, in da ga ne more-
jo proizvajati podjetja, ki naj bi z njimi pokrivala fiksne stroške. Odgovor
na omenjeno težavo, in tudi na pokrivanje vrednosti novinarstva za druž-
bo, je mogoče iskati v novih oblikah sodelovalne ekonomije. Vendar je tre-
nutno mnogo medijev del zasebnega sektorja in kot taki delujejo v tržnih
razmerah, s čimer pride do izraza kontradikcija med zagotavljanjem upo-
rabne vrednosti medijev za demokracijo in njihovim delovanjem v kapita-
lističnem načinu produkcije, v katerem merilo vrednosti predstavljajo me-
njalne vrednosti.
Pogled na kombinacijo konstantnega in variabilnega kapitala z vidika
kritične politične ekonomije in pogled ekonomike razkrivata, da je kritičen
faktor produkcije novic novinarsko delo. Medtem ko kritični pogled opo-
zarja na zmanjševanje količine in kvalitete novinarskega dela, kar ima dra-
stične posledice za demokratično obliko vladavine in participacijo ljudstva
v vladanju, strogo ekonomska analiza evidentira problem padajočih mej-
nih stroškov. Racionalizacije poslovanja se mediji, sledeč zadnjemu pog-
ledu, lotevajo z zmanjševanjem profesionalne delovne sile, ki ustvarja vse-
bine. Tehnologija je tukaj eden odločilnih faktorjev proizvodnje, ki se mu
mediji ne morejo odreči brez negativnih učinkov za konkurenčnost poslo-
vanja. Vendar rezultati analize kažejo tudi na možne sistemske rešitve pro-
blema upadanja kvalitete in količine novinarskega dela. Mnogo držav se
poslužuje različnih ukrepov in vzpodbud za ohranjanje družbene vloge no-
vinarstva in pričujoča študija kaže na premislek o subvencioniranju novi-
narskega dela iz javnih sredstev. S tem se novinarstvo vrne v službo javno-
sti in poveča možnost, da mediji zagotavljajo vrednost za družbo kot celoto.
Premislek še posebej vzpodbuja dejstvo, da dobičkonosnost zasebnih medi-
jev temelji na zagotavljanju redkih dobrin, družba pa ima največ koristi, ko
so informacije in vsebine dostopne čim širšemu krogu ljudi in torej menja-
va ne temelji na redkosti.
Viri in literatura https://www.ajpes.si/jolp/podjetje.asp?matic-
Objavljeni viri
Delo 2018: Letno poročilo.
na=5096049000.
639
