Page 258 - Lazar, Irena, Aleksander Panjek in Jonatan Vinkler. Ur. 2020. Mikro in makro. Pristopi in prispevki k humanističnim vedam ob dvajsetletnici UP Fakultete za humanistične študije, 2. knjiga. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 258
etnih novic za nezahtevnega bralca. Preživetje izdajateljev spletnih no-
vice in ohranjanje kapitala je tako vedno bolj usmerjeno v povečevanje pro-
duktivnosti s pomočjo intenziviranja izkoriščanja dela, ne pa, denimo, v
specializacijo in/ali kvalitetnejše procesiranje informacij. Obseg in namen
inovativnih tehnoloških orodij je različen in seže od multimedijske pro-
gramske in strojne opreme za komuniciranje in predstavnost (tekstualnih,
video- in avdiovsebin) do orodij, ki temeljijo na tvorjenju naravnega jezika
(Dörr 2016, 700). Programska in strojna oprema je sposobna na podlagi po-
datkov in informacij, tako o uporabnikih kot zbranih informacijah iz oko-
lja, tvoriti novinarska besedila.
Spletni časniki in novičarski portali delujejo v dokaj visoko konku-
renčnem okolju, vendar je definiranje stopnje konkurence še vedno odvis-
no od tega, katere vsebine so bližnji substituti, torej zamenljivi proizvodi
(Hoskins, Mcfadyen in Finn 2004, 150). Medijska industrija že po defini-
ciji deluje v pogojih monopolistične konkurence in je zavezana ekonomi-
ji obsega, kjer se produkti med seboj vsaj malenkostno razlikujejo, torej
niso popolni substituti. S tega vidika imajo mediji nekaj moči določanja
cen svojih produktov, če le lahko izgradijo lojalnost svoji izdajateljski hiši.
Še vseeno pa je mogoče reči, da so mnoge novice, odvisno od ravni analize,
vsaj delni substituti. Tako npr. dekontekstualizirano poročanje enega sple-
tnega portala ne odstopa mnogo od poročanja o rutinskih dogodkih, na-
ravnih nesrečah in podobnih novicah drugega portala. Trenutna program-
ska oprema za avtomatsko pisanje novic je še posebej namenjena tvorjenju
manj zahtevnih tekstov, kot so informacije o izidu športnih tekem, črna
kronika ali borzna poročila (Dörr 2016, 703). Širjenje trgov, najsi bo to trg
naročnikov ali oglaševalcev, je v takšnih primerih mogoče le v omejenem
obsegu, tudi zaradi političnih, kulturnih in jezikovnih omejitev.
Poleg širjenja trgov je običajna posledica inoviranja tehnologije tudi
zmanjšanje obratnega časa kapitala. Ko produkti (vsebine) potujejo do po-
trošnikov oziroma dokler občinstvo ne dela za oglaševalce (v primeru ob-
činstva kot produkta), je v produktu vezan kapital v mirovanju, je nepro-
duktiven kapital. S tega vidika digitalizacija pospešuje produktivni cikel,
vendar je krčenje prostora na račun časa z digitalizacijo okoliščina, ki jo iz-
koriščajo vsi izdajatelji spletnih novic. Obenem se tukaj pojavi nov problem,
ki hitrost povezuje z netočnostjo in napačnimi informacijami. Uporabna
vrednost vsebin nekaj časa narašča, vendar potem s povečevanjem hitrosti
začne padati, pojasnjuje Picard (2010, 90). Vsi novičarski mediji (portali, te-
634
vice in ohranjanje kapitala je tako vedno bolj usmerjeno v povečevanje pro-
duktivnosti s pomočjo intenziviranja izkoriščanja dela, ne pa, denimo, v
specializacijo in/ali kvalitetnejše procesiranje informacij. Obseg in namen
inovativnih tehnoloških orodij je različen in seže od multimedijske pro-
gramske in strojne opreme za komuniciranje in predstavnost (tekstualnih,
video- in avdiovsebin) do orodij, ki temeljijo na tvorjenju naravnega jezika
(Dörr 2016, 700). Programska in strojna oprema je sposobna na podlagi po-
datkov in informacij, tako o uporabnikih kot zbranih informacijah iz oko-
lja, tvoriti novinarska besedila.
Spletni časniki in novičarski portali delujejo v dokaj visoko konku-
renčnem okolju, vendar je definiranje stopnje konkurence še vedno odvis-
no od tega, katere vsebine so bližnji substituti, torej zamenljivi proizvodi
(Hoskins, Mcfadyen in Finn 2004, 150). Medijska industrija že po defini-
ciji deluje v pogojih monopolistične konkurence in je zavezana ekonomi-
ji obsega, kjer se produkti med seboj vsaj malenkostno razlikujejo, torej
niso popolni substituti. S tega vidika imajo mediji nekaj moči določanja
cen svojih produktov, če le lahko izgradijo lojalnost svoji izdajateljski hiši.
Še vseeno pa je mogoče reči, da so mnoge novice, odvisno od ravni analize,
vsaj delni substituti. Tako npr. dekontekstualizirano poročanje enega sple-
tnega portala ne odstopa mnogo od poročanja o rutinskih dogodkih, na-
ravnih nesrečah in podobnih novicah drugega portala. Trenutna program-
ska oprema za avtomatsko pisanje novic je še posebej namenjena tvorjenju
manj zahtevnih tekstov, kot so informacije o izidu športnih tekem, črna
kronika ali borzna poročila (Dörr 2016, 703). Širjenje trgov, najsi bo to trg
naročnikov ali oglaševalcev, je v takšnih primerih mogoče le v omejenem
obsegu, tudi zaradi političnih, kulturnih in jezikovnih omejitev.
Poleg širjenja trgov je običajna posledica inoviranja tehnologije tudi
zmanjšanje obratnega časa kapitala. Ko produkti (vsebine) potujejo do po-
trošnikov oziroma dokler občinstvo ne dela za oglaševalce (v primeru ob-
činstva kot produkta), je v produktu vezan kapital v mirovanju, je nepro-
duktiven kapital. S tega vidika digitalizacija pospešuje produktivni cikel,
vendar je krčenje prostora na račun časa z digitalizacijo okoliščina, ki jo iz-
koriščajo vsi izdajatelji spletnih novic. Obenem se tukaj pojavi nov problem,
ki hitrost povezuje z netočnostjo in napačnimi informacijami. Uporabna
vrednost vsebin nekaj časa narašča, vendar potem s povečevanjem hitrosti
začne padati, pojasnjuje Picard (2010, 90). Vsi novičarski mediji (portali, te-
634
