Page 259 - Lazar, Irena, Aleksander Panjek in Jonatan Vinkler. Ur. 2020. Mikro in makro. Pristopi in prispevki k humanističnim vedam ob dvajsetletnici UP Fakultete za humanistične študije, 2. knjiga. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 259
poslovni modeli spletnih medijev pod diktatom produktivnosti
levizija, radio) dandanes prenašajo informacije s primerljivo hitrostjo, tako
da hitrost ne predstavlja velike konkurenčne prednosti.
3. Novinarsko delo
Število zaposlenih novinarjev v svetu upada, najbolj zgovoren primer so
ZDA. Po podatkih Biroja za delovne statistike je bilo v letu 2005 v časni-
kih zaposlenih 66.490 novinarjev, leta 2015 pa samo še 41.400, torej 38 od-
stotkov manj, medtem ko je v istem času število novinarjev, ki so zaposle-
ni samo pri spletnih izdajateljih, naraslo več kot trikrat, s 3.410 na 10.580
(Williams 2016). Povečanje zaposlovanja pri spletnih izdajateljih številčno
ne nadomesti upada novinarjev pri časopisih, nadaljuje Williams. Upad
števila novinarjev v Evropski uniji ni tako drastičen. Leta 2010 je bilo v EU
zaposlenih 1.223.700 delavcev v izdajateljskih dejavnostih, povezanih z no-
vinarstvom, in 344.800 delavcev v drugih informacijskih dejavnostih, kot
so procesiranje podatkov, upravljanje spletnih strani ali delo za tiskovne
agencije (Eurostat 2019). Leta 2018 je bilo v izdajateljski dejavnosti zaposle-
nih 1.257.900 delavcev, v drugih informacijskih dejavnostih pa 433.000, kar
pomeni več kot 25-odstotni porast v osmih letih (Eurostat 2019). Število de-
lavcev v novinarstvu in z njim povezanih dejavnostih je medtem naraslo le
za 2,7 odstotka.
Količina potrebnega dela se ob avtomatizaciji novinarskega dela rela-
tivno zmanjšuje, kar je tudi namen zviševanja produktivnosti. Ko organ-
ska sestava kapitala narašča (c/v), širitev trgov in hitrejše kroženje kapitala
lahko do neke mere odvrneta padajoče stopnje dobičkov. Na voljo pa je tudi
intenziviranje izkoriščanja novinarskega dela, kot ena od nasproti delujo-
čih tendenc negativnim učinkom povečanja produktivnosti.
S stroškovnega vidika je količino dela, konkretno novinarskega dela,
prvič, na kratek rok najlažje količinsko uravnavati, in drugič, to uravnava-
nje v spletnem okolju zahtevajo padajoči mejni stroški. Örnebring (2010) za
podlago analize novinarskega dela vzame Bravermanovo procesno teorijo
dela, ki predvideva, da kontrolo nad delom lastniki delovnih sredstev dose-
gajo z ločitvijo ideje (koncepcije) od izvedbe dela (eksekucije) (Braverman
1998, 35). Novinarsko delo je bilo nekdaj ravno zaradi svoje kreativnosti in
posledične težavnosti ločevanja ideje od izvedbe polavtonomno, z uvaja-
njem tehnoloških orodij pa je takšna ločitev lažja. Ob dani ločitvi je tudi
ocena koristnosti dela lažja, nadaljuje Braverman. Reorganizacija delovnih
procesov z uvajanjem tehnologije omogoča ločitev nalog zbiranja informa-
cij in novic od njihovega procesiranja, Örnebring ugotavlja na podlagi raz-
635
levizija, radio) dandanes prenašajo informacije s primerljivo hitrostjo, tako
da hitrost ne predstavlja velike konkurenčne prednosti.
3. Novinarsko delo
Število zaposlenih novinarjev v svetu upada, najbolj zgovoren primer so
ZDA. Po podatkih Biroja za delovne statistike je bilo v letu 2005 v časni-
kih zaposlenih 66.490 novinarjev, leta 2015 pa samo še 41.400, torej 38 od-
stotkov manj, medtem ko je v istem času število novinarjev, ki so zaposle-
ni samo pri spletnih izdajateljih, naraslo več kot trikrat, s 3.410 na 10.580
(Williams 2016). Povečanje zaposlovanja pri spletnih izdajateljih številčno
ne nadomesti upada novinarjev pri časopisih, nadaljuje Williams. Upad
števila novinarjev v Evropski uniji ni tako drastičen. Leta 2010 je bilo v EU
zaposlenih 1.223.700 delavcev v izdajateljskih dejavnostih, povezanih z no-
vinarstvom, in 344.800 delavcev v drugih informacijskih dejavnostih, kot
so procesiranje podatkov, upravljanje spletnih strani ali delo za tiskovne
agencije (Eurostat 2019). Leta 2018 je bilo v izdajateljski dejavnosti zaposle-
nih 1.257.900 delavcev, v drugih informacijskih dejavnostih pa 433.000, kar
pomeni več kot 25-odstotni porast v osmih letih (Eurostat 2019). Število de-
lavcev v novinarstvu in z njim povezanih dejavnostih je medtem naraslo le
za 2,7 odstotka.
Količina potrebnega dela se ob avtomatizaciji novinarskega dela rela-
tivno zmanjšuje, kar je tudi namen zviševanja produktivnosti. Ko organ-
ska sestava kapitala narašča (c/v), širitev trgov in hitrejše kroženje kapitala
lahko do neke mere odvrneta padajoče stopnje dobičkov. Na voljo pa je tudi
intenziviranje izkoriščanja novinarskega dela, kot ena od nasproti delujo-
čih tendenc negativnim učinkom povečanja produktivnosti.
S stroškovnega vidika je količino dela, konkretno novinarskega dela,
prvič, na kratek rok najlažje količinsko uravnavati, in drugič, to uravnava-
nje v spletnem okolju zahtevajo padajoči mejni stroški. Örnebring (2010) za
podlago analize novinarskega dela vzame Bravermanovo procesno teorijo
dela, ki predvideva, da kontrolo nad delom lastniki delovnih sredstev dose-
gajo z ločitvijo ideje (koncepcije) od izvedbe dela (eksekucije) (Braverman
1998, 35). Novinarsko delo je bilo nekdaj ravno zaradi svoje kreativnosti in
posledične težavnosti ločevanja ideje od izvedbe polavtonomno, z uvaja-
njem tehnoloških orodij pa je takšna ločitev lažja. Ob dani ločitvi je tudi
ocena koristnosti dela lažja, nadaljuje Braverman. Reorganizacija delovnih
procesov z uvajanjem tehnologije omogoča ločitev nalog zbiranja informa-
cij in novic od njihovega procesiranja, Örnebring ugotavlja na podlagi raz-
635
