Page 268 - Lazar, Irena, Aleksander Panjek in Jonatan Vinkler. Ur. 2020. Mikro in makro. Pristopi in prispevki k humanističnim vedam ob dvajsetletnici UP Fakultete za humanistične študije, 2. knjiga. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 268
1. Nekoč so bili časi
I like to think
(it has to be!)
of a cybernetic ecology
where we are free of our labors
and joined back to nature,
returned to our mammal
brothers and sisters,
and all watched over
by machines of loving grace.
Richard Brautigan (1967)
Ko so potomci Julesa Verna pred dvajsetimi leti pospravljali družin-
sko hišo, so našli star sef in v njem rokopis. Ugotovili so, da je Verne napi-
sal še en roman, ki ni bil nikoli objavljen in se je dogajal v Parizu dvajsete-
ga stoletja: Paris in the 20th Century (1997, prvi izid l. 1836). Prvi založnik ga
je zavrnil, poznejši upravljavci njegove zapuščine ga niso upali objaviti, ker
so se bali, da je preveč neverjeten. Glavni lik romana Michel Dufrénoy bi
se težko rodil v manj primernem zgodovinskem obdobju. Fakulteta mu je
ravno podelila nagrado za najboljšo pesem v latinščini, zato se ni upal po-
kazati doma. Nosilci takšnih priznanj so veljali za največje zgube, saj sta
družbi vladala znanost in podjetništvo. Inženirji so gradili napredno in-
frastrukturo, podjetniki so se ukvarjali z denarjem ter prevzeli še nekda-
nje vloge politikov in državnih uradnikov. Umetnosti ni bilo več niti v mu-
zejih, ker teh ni bilo. V knjižnicah so izposojali knjige o enosmernem toku,
obrestnem računu in konstrukciji nadzemne železnice, Balzaca se je morda
spomnil samo še kak upokojen profesor.
Michaelovi neprilagojeni pesniški duši so morali pravila novega sveta
razlagati sopotniki, ki jih je srečeval med neuspešnim iskanjem življenjske-
ga poslanstva. Eden najpomembnejših sogovornikov je bil dolgo zamolča-
ni stric Huguenin − črna ovca, ker je do upokojitve predaval humanisti-
ko. Ko sta se nekoč sprehajala po novodobnem Parizu, je stric Huguenin
med drugim pojasnil, kako so zaradi velikih družbenih sprememb izginja-
li številni stari poklici. Na seznamu izumrlih poklicev pa so se znašli tudi
− novinarji.
Ja, nekoč so bili časi, ko si lahko postal novinar. To je bilo v času,
ko je buržoazija še verjela v časopise. Potem pa je šla v politiko.
Ampak koga danes sploh zanima politika? Zunanja politika? Vojne
644
I like to think
(it has to be!)
of a cybernetic ecology
where we are free of our labors
and joined back to nature,
returned to our mammal
brothers and sisters,
and all watched over
by machines of loving grace.
Richard Brautigan (1967)
Ko so potomci Julesa Verna pred dvajsetimi leti pospravljali družin-
sko hišo, so našli star sef in v njem rokopis. Ugotovili so, da je Verne napi-
sal še en roman, ki ni bil nikoli objavljen in se je dogajal v Parizu dvajsete-
ga stoletja: Paris in the 20th Century (1997, prvi izid l. 1836). Prvi založnik ga
je zavrnil, poznejši upravljavci njegove zapuščine ga niso upali objaviti, ker
so se bali, da je preveč neverjeten. Glavni lik romana Michel Dufrénoy bi
se težko rodil v manj primernem zgodovinskem obdobju. Fakulteta mu je
ravno podelila nagrado za najboljšo pesem v latinščini, zato se ni upal po-
kazati doma. Nosilci takšnih priznanj so veljali za največje zgube, saj sta
družbi vladala znanost in podjetništvo. Inženirji so gradili napredno in-
frastrukturo, podjetniki so se ukvarjali z denarjem ter prevzeli še nekda-
nje vloge politikov in državnih uradnikov. Umetnosti ni bilo več niti v mu-
zejih, ker teh ni bilo. V knjižnicah so izposojali knjige o enosmernem toku,
obrestnem računu in konstrukciji nadzemne železnice, Balzaca se je morda
spomnil samo še kak upokojen profesor.
Michaelovi neprilagojeni pesniški duši so morali pravila novega sveta
razlagati sopotniki, ki jih je srečeval med neuspešnim iskanjem življenjske-
ga poslanstva. Eden najpomembnejših sogovornikov je bil dolgo zamolča-
ni stric Huguenin − črna ovca, ker je do upokojitve predaval humanisti-
ko. Ko sta se nekoč sprehajala po novodobnem Parizu, je stric Huguenin
med drugim pojasnil, kako so zaradi velikih družbenih sprememb izginja-
li številni stari poklici. Na seznamu izumrlih poklicev pa so se znašli tudi
− novinarji.
Ja, nekoč so bili časi, ko si lahko postal novinar. To je bilo v času,
ko je buržoazija še verjela v časopise. Potem pa je šla v politiko.
Ampak koga danes sploh zanima politika? Zunanja politika? Vojne
644
