Page 39 - Lazar, Irena, Aleksander Panjek in Jonatan Vinkler. Ur. 2020. Mikro in makro. Pristopi in prispevki k humanističnim vedam ob dvajsetletnici UP Fakultete za humanistične študije, 2. knjiga. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 39
vzgoja za različnost pri pouku italijanskega jezika v slovenski istri
Sklepne misli
Današnje globalizirane, pluralne družbe nas postavljajo pred veliko iz-
zivov, eden izmed katerih je nedvomno pomagati učeči se mladini, da bi
čim bolje spoznala in razumela svet, ki jo obkroža in v katerem živi. Pri
vseh šolskih predmetih bi morali izkoristiti priložnost in razvijati kritič-
no mišljenje preko vsebin, metod, pristopov, tehnik, orodij, strategij …, ki
spodbujajo motivacijo, željo po odkrivanju in spoznavanju sebe in druge-
ga, drugačnega in prav zato zanimivega. Za dosego teh ciljev je treba ime-
ti jasno začrtano pot, ustrezne smernice in vnaprej pripravljeno gradivo.
Koncept identitete predstavlja odlično iztočnico za pogovor in razpravo o
aktualnih temah in jih kot take lahko kadar koli, v obsegu in na način, ki je
naustreznejši glede na značilnosti skupine (starost, stopnja predznanja je-
zika, interesi in potrebe posamezne skupine), vključimo v vsebine, ki so del
učnega načrta. Vsebine, dejavnosti in učiteljeva vprašanja učence spodbuja-
jo, da izhajajo iz sebe, iz svojih videnj, stališč, prednosti in slabosti, podob-
nosti in razlik, hkrati pa jih spodbujajo k primerjavi z drugimi, k tvornemu
in h kreativnemu sodelovanju, kritičnemu mišljenju, presojanju in odloča-
nju. Dijaki razmišljajo o različnih dimenzijah različnosti tako, da opazuje-
jo in opisujejo stvarnost, iščejo podatke in dodatne informacije v okolju (po
lastni presoji, potrebah in interesih), se odpirajo navzven in delajo na tere-
nu. Medkulturni dialog, izmenjava izkušenj, stališč in mnenj jim omogoča,
da (p)ostanejo odprti in da laže sprejemajo raznolike izzive sodobnih družb
ter se začno zavedati, da lahko vsakdo od nas prispeva svoj kamenček v mo-
zaik boljšega razumevanja in delovanja v praksi. V pogovorih in pri sodelo-
vanju z drugimi dodajajo svoji identiteti nove plasti, ne da bi se odrekli nje-
nemu primarnemu jedru, hkrati pa bogatijo sebe in druge.
Viri in literatura
Literatura
Barth, F. 1970. Ethnic Groups and Boundaries: The Social Organization of
Culture Difference. Oslo: Universitetsforlaget.
White Paper on Intercultural Dialogue. 2008. Strasbourg: Svet Evrope. https://se-
arch.coe.int/cm/Pages/result_details.aspx?ObjectID=09000016805d37c2.
Castells, M. 2000. La era de la información: economía, sociedad y cultura.
Volumen I: La sociedad red. Madrid: Alianza Editorial.
Castells, M. 2010. »Globalización e identidad.« Quaderns de la Mediterrània =
Cuadernos del Mediterráneo 14: 254–62.
415
Sklepne misli
Današnje globalizirane, pluralne družbe nas postavljajo pred veliko iz-
zivov, eden izmed katerih je nedvomno pomagati učeči se mladini, da bi
čim bolje spoznala in razumela svet, ki jo obkroža in v katerem živi. Pri
vseh šolskih predmetih bi morali izkoristiti priložnost in razvijati kritič-
no mišljenje preko vsebin, metod, pristopov, tehnik, orodij, strategij …, ki
spodbujajo motivacijo, željo po odkrivanju in spoznavanju sebe in druge-
ga, drugačnega in prav zato zanimivega. Za dosego teh ciljev je treba ime-
ti jasno začrtano pot, ustrezne smernice in vnaprej pripravljeno gradivo.
Koncept identitete predstavlja odlično iztočnico za pogovor in razpravo o
aktualnih temah in jih kot take lahko kadar koli, v obsegu in na način, ki je
naustreznejši glede na značilnosti skupine (starost, stopnja predznanja je-
zika, interesi in potrebe posamezne skupine), vključimo v vsebine, ki so del
učnega načrta. Vsebine, dejavnosti in učiteljeva vprašanja učence spodbuja-
jo, da izhajajo iz sebe, iz svojih videnj, stališč, prednosti in slabosti, podob-
nosti in razlik, hkrati pa jih spodbujajo k primerjavi z drugimi, k tvornemu
in h kreativnemu sodelovanju, kritičnemu mišljenju, presojanju in odloča-
nju. Dijaki razmišljajo o različnih dimenzijah različnosti tako, da opazuje-
jo in opisujejo stvarnost, iščejo podatke in dodatne informacije v okolju (po
lastni presoji, potrebah in interesih), se odpirajo navzven in delajo na tere-
nu. Medkulturni dialog, izmenjava izkušenj, stališč in mnenj jim omogoča,
da (p)ostanejo odprti in da laže sprejemajo raznolike izzive sodobnih družb
ter se začno zavedati, da lahko vsakdo od nas prispeva svoj kamenček v mo-
zaik boljšega razumevanja in delovanja v praksi. V pogovorih in pri sodelo-
vanju z drugimi dodajajo svoji identiteti nove plasti, ne da bi se odrekli nje-
nemu primarnemu jedru, hkrati pa bogatijo sebe in druge.
Viri in literatura
Literatura
Barth, F. 1970. Ethnic Groups and Boundaries: The Social Organization of
Culture Difference. Oslo: Universitetsforlaget.
White Paper on Intercultural Dialogue. 2008. Strasbourg: Svet Evrope. https://se-
arch.coe.int/cm/Pages/result_details.aspx?ObjectID=09000016805d37c2.
Castells, M. 2000. La era de la información: economía, sociedad y cultura.
Volumen I: La sociedad red. Madrid: Alianza Editorial.
Castells, M. 2010. »Globalización e identidad.« Quaderns de la Mediterrània =
Cuadernos del Mediterráneo 14: 254–62.
415
