Page 38 - Lazar, Irena, Aleksander Panjek in Jonatan Vinkler. Ur. 2020. Mikro in makro. Pristopi in prispevki k humanističnim vedam ob dvajsetletnici UP Fakultete za humanistične študije, 2. knjiga. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 38
Na prvo mesto so postavili starše (81 %), sledijo sošolci (5 %), sorodni-
ki in prijatelji (4 %), učitelji in drugi (po 2 %).
13. Kdo, po tvojem mnenju, najbolj vpliva na oblikovanje tvoje iden-
titete, odkar obiskuješ srednjo šolo?
Na prvem mestu so prijatelji (90 %), sledijo starši (20 %), drugi (18 %),
sošolci (14 %), sorodniki in učitelji (3 %). Pri odgovoru »drugi« so našteli:
jaz, internet, kraj bivanja, partner, nihče.
14. Nam lahko zaupaš svoj kraj rojstva?
Samo 40 % anketirancev je odgovorilo na to vprašanje, zato odgovori
niso relevantni oziroma nismo našli povezave.
15. Nam lahko zaupaš svoj kraj bivanja?
Samo 56 % je odgovorilo na vprašanje, zato odgovori niso relevantni
oziroma nismo našli povezave.
16. Nam lahko zaupaš svoj materni jezik?
Samo 40 % je odgovorilo na vprašanje, zato odgovori niso relevantni
oziroma nismo našli povezave.
2.3 Razprava
Glede na namen in cilje raziskave so najzanimivejši sledeči odgovori: veči-
na dijakov meni, da njihovo identiteto določata predvsem spol in šola, ki jo
obiskujejo, le majhen odstotek pa je mnenja, da jo določajo vrstniki, inter-
net in globalizacija. Pomenljivi so tudi rezultati primerjave med tem, kar
določa njih, in tem, kar določa njihove vrstnike. Anketiranci so navedli, da
so vrstniki »drugačni«, kar je odlična iztočnica za delo v razredu, saj po-
nuja številne možnosti za razpravo. Isto velja tudi za odgovore dijakov na
vprašanja o obstoju in značilnostih različnih identitet. Predvsem pri zna-
čilnostih slovenske identitete so dijaki navedli daleč največ različnih od-
govorov. Pri značilnostih primorske identitete so bili precej enotnejši, pri
značilnostih evropske identitete pa precejšen delež anketirancev ni vedel,
kako bi odgovoril na vprašanje, kar nedvomno kaže na to, da imamo na
tem področju še veliko dela, če želimo krepiti zavedanje o (evropski) identi-
teti in sistematično delati na elementih, ki so nam skupni in ki nas povezu-
jejo. Rezultati ankete niso pokazali odstopanj med odgovori glede na kraj
rojstva, bivanja in maternega jezika, morda tudi zato, ker veliko dijakov na
to vprašanje ni odgovorilo.
414
ki in prijatelji (4 %), učitelji in drugi (po 2 %).
13. Kdo, po tvojem mnenju, najbolj vpliva na oblikovanje tvoje iden-
titete, odkar obiskuješ srednjo šolo?
Na prvem mestu so prijatelji (90 %), sledijo starši (20 %), drugi (18 %),
sošolci (14 %), sorodniki in učitelji (3 %). Pri odgovoru »drugi« so našteli:
jaz, internet, kraj bivanja, partner, nihče.
14. Nam lahko zaupaš svoj kraj rojstva?
Samo 40 % anketirancev je odgovorilo na to vprašanje, zato odgovori
niso relevantni oziroma nismo našli povezave.
15. Nam lahko zaupaš svoj kraj bivanja?
Samo 56 % je odgovorilo na vprašanje, zato odgovori niso relevantni
oziroma nismo našli povezave.
16. Nam lahko zaupaš svoj materni jezik?
Samo 40 % je odgovorilo na vprašanje, zato odgovori niso relevantni
oziroma nismo našli povezave.
2.3 Razprava
Glede na namen in cilje raziskave so najzanimivejši sledeči odgovori: veči-
na dijakov meni, da njihovo identiteto določata predvsem spol in šola, ki jo
obiskujejo, le majhen odstotek pa je mnenja, da jo določajo vrstniki, inter-
net in globalizacija. Pomenljivi so tudi rezultati primerjave med tem, kar
določa njih, in tem, kar določa njihove vrstnike. Anketiranci so navedli, da
so vrstniki »drugačni«, kar je odlična iztočnica za delo v razredu, saj po-
nuja številne možnosti za razpravo. Isto velja tudi za odgovore dijakov na
vprašanja o obstoju in značilnostih različnih identitet. Predvsem pri zna-
čilnostih slovenske identitete so dijaki navedli daleč največ različnih od-
govorov. Pri značilnostih primorske identitete so bili precej enotnejši, pri
značilnostih evropske identitete pa precejšen delež anketirancev ni vedel,
kako bi odgovoril na vprašanje, kar nedvomno kaže na to, da imamo na
tem področju še veliko dela, če želimo krepiti zavedanje o (evropski) identi-
teti in sistematično delati na elementih, ki so nam skupni in ki nas povezu-
jejo. Rezultati ankete niso pokazali odstopanj med odgovori glede na kraj
rojstva, bivanja in maternega jezika, morda tudi zato, ker veliko dijakov na
to vprašanje ni odgovorilo.
414
