Page 34 - Lazar, Irena, Aleksander Panjek in Jonatan Vinkler. Ur. 2020. Mikro in makro. Pristopi in prispevki k humanističnim vedam ob dvajsetletnici UP Fakultete za humanistične študije, 2. knjiga. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 34
ba »osrednjo pozornost v medkulturnem izobraževanju in integraciji ot-
rok priseljencev /nameniti/ pridobivanju medkulturnih kompetenc, tj. iz-
gradnji in utrjevanju štirih stebrov znanja: učiti se, da bi vedeli; učiti se, da
bi znali delati; učiti se, da bi znali živeti skupaj; učiti se biti«.
Bela knjiga o medkulturnem dialogu (White Paper on Intercultural
Dialogue) (2008, 9) zagovarja argument, da medkulturni pristop zagota-
vlja model prihodnosti glede ravnanja s kulturno raznolikostjo, zato je po-
membno izhajati iz dostojanstva posameznika in upoštevati skupno člo-
večnost ter skupne usode. Za uresničitev evropske identitete je potrebno
graditi na dostojanstvu posameznika, na skupnih temeljnih vrednotah,
spoštovanju skupne dediščine in kulturne raznolikosti. Za uresničevanje
tega cilja ima pomembno vlogo medkulturni dialog, s katerim je mogoče
preprečiti etnične, verske, jezikovne in kulturne delitve. Zavedati pa se mo-
ramo, da ne gre za enostavne rešitve in da medkulturni dialog ni zdravi-
lo za vsakršno zlo. V zvezi z razvijanjem identitete v medkulturnem okolju
pa najdemo mnenja, da identiteta že po definiciji ni tisto, kar nas dela ena-
ke drugim, temveč tisto, kar nas dela edinstvene.
Za naše obmejno, dvojezično območje je posebej zanimivo še poglav-
je v Beli knjigi o vzgoji in izobraževanju o narodnostno mešanih območjih v
Sloveniji (Novak Lukanovič, Zudič Antonič in Varga 2011, 361), kjer lahko
preberemo, da
vprašanj, povezanih s kulturno (oziroma narodno/etnično) iden-
titeto tako na družbeni kot individualni ravni, ne kaže prepuščati
naključju in trenutnim okoliščinam. /…/ Najgloblja medkulturna
vzgoja posega na področje učenja jezikov in njihove rabe, z učenjem
in znanjem jezika se v različnih sporazumevalnih položajih razkri-
je tudi kultura.
V uvodu Evropske listine o regionalnih ali manjšinskih jezikih (2000,
148) države članice Sveta Evrope upoštevajo, da je cilj Sveta Evrope dose-
či večjo enotnost med njegovimi članicami, še zlasti zato, da bi varovali in
uresničevali ideale in načela, ki so njihova skupna dediščina; iz tega razloga
poudarjajo pomen večjezičnosti in medsebojnega prepletanja kultur.
Zadnji dokument, ki smo ga analizirali, je učni načrt za italijanski je-
zik kot drugi jezik na narodno mešanem območju Slovenske Istre (2008,
9–10), kjer je zapisano:
Dijaki z učenjem tujega jezika razvijajo sporazumevalno zmožnost
v tem jeziku, ki vključuje tudi prvine medkulturnega sporazume-
410
rok priseljencev /nameniti/ pridobivanju medkulturnih kompetenc, tj. iz-
gradnji in utrjevanju štirih stebrov znanja: učiti se, da bi vedeli; učiti se, da
bi znali delati; učiti se, da bi znali živeti skupaj; učiti se biti«.
Bela knjiga o medkulturnem dialogu (White Paper on Intercultural
Dialogue) (2008, 9) zagovarja argument, da medkulturni pristop zagota-
vlja model prihodnosti glede ravnanja s kulturno raznolikostjo, zato je po-
membno izhajati iz dostojanstva posameznika in upoštevati skupno člo-
večnost ter skupne usode. Za uresničitev evropske identitete je potrebno
graditi na dostojanstvu posameznika, na skupnih temeljnih vrednotah,
spoštovanju skupne dediščine in kulturne raznolikosti. Za uresničevanje
tega cilja ima pomembno vlogo medkulturni dialog, s katerim je mogoče
preprečiti etnične, verske, jezikovne in kulturne delitve. Zavedati pa se mo-
ramo, da ne gre za enostavne rešitve in da medkulturni dialog ni zdravi-
lo za vsakršno zlo. V zvezi z razvijanjem identitete v medkulturnem okolju
pa najdemo mnenja, da identiteta že po definiciji ni tisto, kar nas dela ena-
ke drugim, temveč tisto, kar nas dela edinstvene.
Za naše obmejno, dvojezično območje je posebej zanimivo še poglav-
je v Beli knjigi o vzgoji in izobraževanju o narodnostno mešanih območjih v
Sloveniji (Novak Lukanovič, Zudič Antonič in Varga 2011, 361), kjer lahko
preberemo, da
vprašanj, povezanih s kulturno (oziroma narodno/etnično) iden-
titeto tako na družbeni kot individualni ravni, ne kaže prepuščati
naključju in trenutnim okoliščinam. /…/ Najgloblja medkulturna
vzgoja posega na področje učenja jezikov in njihove rabe, z učenjem
in znanjem jezika se v različnih sporazumevalnih položajih razkri-
je tudi kultura.
V uvodu Evropske listine o regionalnih ali manjšinskih jezikih (2000,
148) države članice Sveta Evrope upoštevajo, da je cilj Sveta Evrope dose-
či večjo enotnost med njegovimi članicami, še zlasti zato, da bi varovali in
uresničevali ideale in načela, ki so njihova skupna dediščina; iz tega razloga
poudarjajo pomen večjezičnosti in medsebojnega prepletanja kultur.
Zadnji dokument, ki smo ga analizirali, je učni načrt za italijanski je-
zik kot drugi jezik na narodno mešanem območju Slovenske Istre (2008,
9–10), kjer je zapisano:
Dijaki z učenjem tujega jezika razvijajo sporazumevalno zmožnost
v tem jeziku, ki vključuje tudi prvine medkulturnega sporazume-
410
