Page 97 - Lazar, Irena, Aleksander Panjek in Jonatan Vinkler. Ur. 2020. Mikro in makro. Pristopi in prispevki k humanističnim vedam ob dvajsetletnici UP Fakultete za humanistične študije, 2. knjiga. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 97
raba izbranih samostalnikov 1. ženske sklanjatve pri tujih študentih up
bicah, torbice, torbici. N. Pavletić (2019, 95) med nepravilnimi odgovori
najpogosteje prepoznava negativni jezikovni prenos pri samostalnikih pro-
dajalkama, knjigama, torbicama, kuharicama.
Zaključek
V zaključku raziskave primerjajmo še rezultate govorcev različnih južno-
slovanskih jezikov. Zanimalo nas je, ali obstajajo pomembn(ejš)e razlike v
rabi analiziranih samostalnikov med govorci srbskega in bosanskega jezi-
ka (posamične analize odgovorov črnogorskega jezika nismo izvedli, saj
je v raziskavi sodeloval le en govorec črnogorščine). Rezultati so prikaza-
ni v tabeli 3 za ednino in tabeli 4 za množino. V prvem stolpcu so navedeni
analizirani samostalniki, v drugem število pravilnih odgovorov v odstot-
kih (ker se število odgovorov lahko od primera do primera razlikuje, smo
zaradi lažje primerjave številčno vrednost pretvorili v odstotke), v tretjem
v odstotkih izražen delež pravilnih odgovorov govorcev bosanščine, v
četrtem v odstotkih izražen delež pravilnih odgovorov govorcev srbščine
in v zadnjem stolpcu v odstotkih izražen delež pravilnih odgovorov v
raziskavi N. Pavletić.
Precejšnje razlike nastajajo v rabi rodilnika ednine – govorci bosan-
ščine pravilno uporabljajo rodilnik v 58,57 %, govorci srbščine pa v 71,66 %.
Tožilnik manj težav povzroča govorcem bosanščine, saj ga pravilno upora-
bljajo v 60,06 %, govorci srbščine pa v 53,47 %. Tudi v množini najdemo kar
nekaj razlik glede na govorce maternih jezikov – govorci bosanščine manj-
krat uporabijo pravilno obliko v imenovalniku kot govorci srbščine (78,57 :
89,58 %). V rodilniku so uspešnejši govorci bosanščine – pravilnih je 53,32 %
primerov, pri govorcih srbščine pa je pravilnih 35,41 % primerov. V ostalih
sklonih so uspešnejši govorci srbščine – v dajalniku je pravilnih 43,75 % od-
govorov (pri govorcih bosanščine le 28,57 %), v tožilniku 77,77 % (pri govor-
cih bosanščine 66,66 %), v mestniku 43,75 % (pri govorcih bosanščine 36,99
%) in v orodniku 49,99 % (pri govorcih bosanščine pa 33,68 %).
Anketiranci so v naši raziskavi že imeli navedene zahtevane sklone in
so samostalnikom le dodajali ustrezne končnice, v raziskavi N. Pavletić pa
so poleg ustreznih sklonskih končnic ugotavljali še, v kateri sklon samos-
talnik sodi. Če primerjamo rezultate izvedenega testa in rezultate raziska-
ve N. Pavletić (2019), pridemo do zanimivih ugotovitev:
a) v ednini je v naši raziskavi manj pravilnih odgovorov v imenoval-
niku, mestniku in orodniku, več pravilnih pa v dajalniku in tožil-
niku, v rodilniku je pravilen približno enak odstotek odgovorov;
473
bicah, torbice, torbici. N. Pavletić (2019, 95) med nepravilnimi odgovori
najpogosteje prepoznava negativni jezikovni prenos pri samostalnikih pro-
dajalkama, knjigama, torbicama, kuharicama.
Zaključek
V zaključku raziskave primerjajmo še rezultate govorcev različnih južno-
slovanskih jezikov. Zanimalo nas je, ali obstajajo pomembn(ejš)e razlike v
rabi analiziranih samostalnikov med govorci srbskega in bosanskega jezi-
ka (posamične analize odgovorov črnogorskega jezika nismo izvedli, saj
je v raziskavi sodeloval le en govorec črnogorščine). Rezultati so prikaza-
ni v tabeli 3 za ednino in tabeli 4 za množino. V prvem stolpcu so navedeni
analizirani samostalniki, v drugem število pravilnih odgovorov v odstot-
kih (ker se število odgovorov lahko od primera do primera razlikuje, smo
zaradi lažje primerjave številčno vrednost pretvorili v odstotke), v tretjem
v odstotkih izražen delež pravilnih odgovorov govorcev bosanščine, v
četrtem v odstotkih izražen delež pravilnih odgovorov govorcev srbščine
in v zadnjem stolpcu v odstotkih izražen delež pravilnih odgovorov v
raziskavi N. Pavletić.
Precejšnje razlike nastajajo v rabi rodilnika ednine – govorci bosan-
ščine pravilno uporabljajo rodilnik v 58,57 %, govorci srbščine pa v 71,66 %.
Tožilnik manj težav povzroča govorcem bosanščine, saj ga pravilno upora-
bljajo v 60,06 %, govorci srbščine pa v 53,47 %. Tudi v množini najdemo kar
nekaj razlik glede na govorce maternih jezikov – govorci bosanščine manj-
krat uporabijo pravilno obliko v imenovalniku kot govorci srbščine (78,57 :
89,58 %). V rodilniku so uspešnejši govorci bosanščine – pravilnih je 53,32 %
primerov, pri govorcih srbščine pa je pravilnih 35,41 % primerov. V ostalih
sklonih so uspešnejši govorci srbščine – v dajalniku je pravilnih 43,75 % od-
govorov (pri govorcih bosanščine le 28,57 %), v tožilniku 77,77 % (pri govor-
cih bosanščine 66,66 %), v mestniku 43,75 % (pri govorcih bosanščine 36,99
%) in v orodniku 49,99 % (pri govorcih bosanščine pa 33,68 %).
Anketiranci so v naši raziskavi že imeli navedene zahtevane sklone in
so samostalnikom le dodajali ustrezne končnice, v raziskavi N. Pavletić pa
so poleg ustreznih sklonskih končnic ugotavljali še, v kateri sklon samos-
talnik sodi. Če primerjamo rezultate izvedenega testa in rezultate raziska-
ve N. Pavletić (2019), pridemo do zanimivih ugotovitev:
a) v ednini je v naši raziskavi manj pravilnih odgovorov v imenoval-
niku, mestniku in orodniku, več pravilnih pa v dajalniku in tožil-
niku, v rodilniku je pravilen približno enak odstotek odgovorov;
473
