Page 96 - Lazar, Irena, Aleksander Panjek in Jonatan Vinkler. Ur. 2020. Mikro in makro. Pristopi in prispevki k humanističnim vedam ob dvajsetletnici UP Fakultete za humanistične študije, 2. knjiga. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 96
da so v tem sklonu samo trije pravilni odgovori, večina odgovorov je na-
pačnih zaradi negativnega jezikovnega prenosa (natakaricama, terasama,
kitarama, študentkama).
V tožilniku se namesto množinske končnice -e pogosto pojavljajo to-
žilniške končnice za ednino (sodelavko (3-krat), papriko (3-krat), večerjo
namesto sodelavke, paprike, večerje) in tožilniške končnice za ednino iz
maternega jezika govorcev (papriku (3-krat), sodelavku). Ostale nepravilne
oblike so: večere; sodelavk, sodelavkah, sodelovnika, sodelovka, sodelavko;
paprikov. Tudi pri raziskave N. Pavletić (2019, 91) je največ napačnih odgo-
vorov zaradi rabe edninske končnice (sodelavko, papriko), pri ostalih na-
pačnih odgovorih avtorica ne ugotavlja posebnega vzorca napak.
V mestniku je največ napačnih odgovorov pri samostalnikih novi-
narkah, sodelavkah in restavracijah. Negativen jezikovni prenos se kaže
v primerih novinarkama (5-krat), sodelavkama (4-krat), restavracijama
(2-krat), sredama (2-krat), ko torej namesto slovenske končnice -am upo-
rabljajo končnico iz maternega jezika -ama. Pogosto se namesto mestni-
ške končnice uporablja orodniška – novinarkami (3-krat), restavracijami
(3-krat), sredami, včasih dajalniška – sodelavkam (2-krat), novinarkam, v
primerih restavraciji (7-krat), novinarki (2-krat), sodelavki (2-krat), sredi je
verjetno uporabljena mestniška oblika ednine. Ostalih napačnih oblik ne
moremo uvrstiti v skupno kategorijo (novinarkih (2-krat), novinar; sode-
lavkimi (2-krat), sodelovcima (verjetno gre za rabo samostalnika moškega
spola), sodelavkih (2-krat), sodelavkam; restavracij, restavracije; sredo (4-
krat), sredu, sredi, sredih; srede, sredam). Tudi rezultati analize v raziska-
vi N. Pavletić (2019, 93) kažejo na negativni jezikovni prenos pri vseh štirih
analiziranih samostalnikih (sredama, restavracijama, sodelavkama, novi-
narkama), pogosto so uporabljene končnice za orodnik množine (sredami,
restavracijami, sodelavkami, novinarkami) ali končnica -i.
V orodniku se pri samostalnikih prodajalkama (4-krat), kuharicama
(4-krat), knjigama (3-krat), torbicama (2-krat) (namesto prodajalkami, ku-
haricami, knjigami, torbicami) pojavlja negativen jezikovni prenos, raba
srbske oziroma bosanske končnice -ama namesto slovenske -ami. Verjetno
je v primerih kuharico (4-krat), knjigo (7-krat) in prodajalko namesto mno-
žinske uporabljena edninska oblika orodnika, v primerih knjigah, torbicah,
kuharicah pa je namesto orodniške uporabljena mestniška oblika. Ostale
nepravilne oblike so še: prodajalkimi (3-krat), prodajalkima, prodajalkam,
prodajal, prodajalk, prodajalkih; kuharicom, kuharic, kuharicimi, kuha-
rom, kuharicom (2-krat); knjigimi; torbic (2-krat), torbicimi, torbicom, tor-
472
pačnih zaradi negativnega jezikovnega prenosa (natakaricama, terasama,
kitarama, študentkama).
V tožilniku se namesto množinske končnice -e pogosto pojavljajo to-
žilniške končnice za ednino (sodelavko (3-krat), papriko (3-krat), večerjo
namesto sodelavke, paprike, večerje) in tožilniške končnice za ednino iz
maternega jezika govorcev (papriku (3-krat), sodelavku). Ostale nepravilne
oblike so: večere; sodelavk, sodelavkah, sodelovnika, sodelovka, sodelavko;
paprikov. Tudi pri raziskave N. Pavletić (2019, 91) je največ napačnih odgo-
vorov zaradi rabe edninske končnice (sodelavko, papriko), pri ostalih na-
pačnih odgovorih avtorica ne ugotavlja posebnega vzorca napak.
V mestniku je največ napačnih odgovorov pri samostalnikih novi-
narkah, sodelavkah in restavracijah. Negativen jezikovni prenos se kaže
v primerih novinarkama (5-krat), sodelavkama (4-krat), restavracijama
(2-krat), sredama (2-krat), ko torej namesto slovenske končnice -am upo-
rabljajo končnico iz maternega jezika -ama. Pogosto se namesto mestni-
ške končnice uporablja orodniška – novinarkami (3-krat), restavracijami
(3-krat), sredami, včasih dajalniška – sodelavkam (2-krat), novinarkam, v
primerih restavraciji (7-krat), novinarki (2-krat), sodelavki (2-krat), sredi je
verjetno uporabljena mestniška oblika ednine. Ostalih napačnih oblik ne
moremo uvrstiti v skupno kategorijo (novinarkih (2-krat), novinar; sode-
lavkimi (2-krat), sodelovcima (verjetno gre za rabo samostalnika moškega
spola), sodelavkih (2-krat), sodelavkam; restavracij, restavracije; sredo (4-
krat), sredu, sredi, sredih; srede, sredam). Tudi rezultati analize v raziska-
vi N. Pavletić (2019, 93) kažejo na negativni jezikovni prenos pri vseh štirih
analiziranih samostalnikih (sredama, restavracijama, sodelavkama, novi-
narkama), pogosto so uporabljene končnice za orodnik množine (sredami,
restavracijami, sodelavkami, novinarkami) ali končnica -i.
V orodniku se pri samostalnikih prodajalkama (4-krat), kuharicama
(4-krat), knjigama (3-krat), torbicama (2-krat) (namesto prodajalkami, ku-
haricami, knjigami, torbicami) pojavlja negativen jezikovni prenos, raba
srbske oziroma bosanske končnice -ama namesto slovenske -ami. Verjetno
je v primerih kuharico (4-krat), knjigo (7-krat) in prodajalko namesto mno-
žinske uporabljena edninska oblika orodnika, v primerih knjigah, torbicah,
kuharicah pa je namesto orodniške uporabljena mestniška oblika. Ostale
nepravilne oblike so še: prodajalkimi (3-krat), prodajalkima, prodajalkam,
prodajal, prodajalk, prodajalkih; kuharicom, kuharic, kuharicimi, kuha-
rom, kuharicom (2-krat); knjigimi; torbic (2-krat), torbicimi, torbicom, tor-
472
