Page 95 - Lazar, Irena, Aleksander Panjek in Jonatan Vinkler. Ur. 2020. Mikro in makro. Pristopi in prispevki k humanističnim vedam ob dvajsetletnici UP Fakultete za humanistične študije, 2. knjiga. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 95
raba izbranih samostalnikov 1. ženske sklanjatve pri tujih študentih up
ve N. Pavletić (2019, 70–71) kažejo na negativni jezikovni prenos pri samos-
talnikih Francijom, čokoladom, Petrom, Evropom in mamom.
6. Analiza samostalnikov ženskega spola v množini
Največ pravilnih odgovorov je, pričakovano, v imenovalniku, najmanj pra-
vilnih v rodilniku (pri govorcih bosanščine) oziroma tožilniku (pri govor-
cih srbščine), brez odgovora pa so najpogosteje primeri v mestniku in orod-
niku (pri govorcih bosanščine) ter v tožilniku (pri govorcih srbščine).
Namesto oblike skodelice se v imenovalniku dvakrat pojavi oblika
skodelica, skodelicah, namesto oblike ženske pa ženski, ženskami, ženske-
ga, ženskah in namesto blagajne oblika blagajni. Pri samostalniku babice
nepravilnih odgovorov ni. Tudi N. Pavletić (2019, 85) v imenovalniku mno-
žine ne zaznava posebnosti.
Rodilnik je študentom govorcem bosanščine povzročal največ pregla-
vic, saj je v tem sklonu najmanj pravilnih oblik, le dobrih 35 %. Najpogosteje
študenti namesto rodilniške končnice -ø uporabijo tožilniško končnico -e
pri samostalnikih lubenice (10-krat), zdravnice (7-krat), frizerke (5-krat),
banane (9-krat) (namesto lubenic, zdravnic, frizerk, banan). Negativen je-
zikovni prenos, končnica -a iz maternega jezika govorcev namesto sloven-
ske -ø, je viden pri samostalnikih banana in frizerka (3-krat). Tudi pri iz-
vedbi lektorata opažamo, da je za govorce južnoslovanskih jezikov ničta
končnica v rodilniku zelo nenavadna in jim povzroča preglavice. Ostale
nepravilne oblike (frizerko, frizerkih, frizerkami, frizerki (2-krat), frizer-
je; lubeni, lubenico; zdravnicah (2-krat), zdravnicami; zdravnik, zdravni)
so verjetno posledica nepoznavanja množinskih rodilniških končnic. Tudi
N. Pavletić (2019) največ napak, to je raba končnice -e namesto -ø, ugotavlja
pri samostalnikih lubenice in frizerke.
V dajalniku najdemo dva samostalnika, ki imata v množini največ
nepravilnih oblik, to sta natakaricam in študentkam. Negativni jezikov-
ni prenos se kaže v oblikah študentkama (6-krat), kitarama (4-krat), na-
takaricama in terasama, saj ni uporabljena slovenska končnica -am (pra-
vilno torej študentkam, kitaram, natakaricam, terasam), ampak končnica
-ama, ki je značilna tako za bosanski kot za srbski jezik. V oblikah nataka-
rici (3-krat), študentki in terasi je verjetno namesto množinske oblike upo-
rabljen dajalnik ednine. Ostale napačne oblike pripisujemo nepoznavanju
množinskih dajalniških končnic (natakarice (2-krat), natakaricami; kita-
rah, kitare, kitarami, kitarov, kitarjam; terasah, terasih, terasami (3-krat),
teras; študentkami (2-krat)). Rezultati raziskave N. Pavletić (2019, 89) kaže-
471
ve N. Pavletić (2019, 70–71) kažejo na negativni jezikovni prenos pri samos-
talnikih Francijom, čokoladom, Petrom, Evropom in mamom.
6. Analiza samostalnikov ženskega spola v množini
Največ pravilnih odgovorov je, pričakovano, v imenovalniku, najmanj pra-
vilnih v rodilniku (pri govorcih bosanščine) oziroma tožilniku (pri govor-
cih srbščine), brez odgovora pa so najpogosteje primeri v mestniku in orod-
niku (pri govorcih bosanščine) ter v tožilniku (pri govorcih srbščine).
Namesto oblike skodelice se v imenovalniku dvakrat pojavi oblika
skodelica, skodelicah, namesto oblike ženske pa ženski, ženskami, ženske-
ga, ženskah in namesto blagajne oblika blagajni. Pri samostalniku babice
nepravilnih odgovorov ni. Tudi N. Pavletić (2019, 85) v imenovalniku mno-
žine ne zaznava posebnosti.
Rodilnik je študentom govorcem bosanščine povzročal največ pregla-
vic, saj je v tem sklonu najmanj pravilnih oblik, le dobrih 35 %. Najpogosteje
študenti namesto rodilniške končnice -ø uporabijo tožilniško končnico -e
pri samostalnikih lubenice (10-krat), zdravnice (7-krat), frizerke (5-krat),
banane (9-krat) (namesto lubenic, zdravnic, frizerk, banan). Negativen je-
zikovni prenos, končnica -a iz maternega jezika govorcev namesto sloven-
ske -ø, je viden pri samostalnikih banana in frizerka (3-krat). Tudi pri iz-
vedbi lektorata opažamo, da je za govorce južnoslovanskih jezikov ničta
končnica v rodilniku zelo nenavadna in jim povzroča preglavice. Ostale
nepravilne oblike (frizerko, frizerkih, frizerkami, frizerki (2-krat), frizer-
je; lubeni, lubenico; zdravnicah (2-krat), zdravnicami; zdravnik, zdravni)
so verjetno posledica nepoznavanja množinskih rodilniških končnic. Tudi
N. Pavletić (2019) največ napak, to je raba končnice -e namesto -ø, ugotavlja
pri samostalnikih lubenice in frizerke.
V dajalniku najdemo dva samostalnika, ki imata v množini največ
nepravilnih oblik, to sta natakaricam in študentkam. Negativni jezikov-
ni prenos se kaže v oblikah študentkama (6-krat), kitarama (4-krat), na-
takaricama in terasama, saj ni uporabljena slovenska končnica -am (pra-
vilno torej študentkam, kitaram, natakaricam, terasam), ampak končnica
-ama, ki je značilna tako za bosanski kot za srbski jezik. V oblikah nataka-
rici (3-krat), študentki in terasi je verjetno namesto množinske oblike upo-
rabljen dajalnik ednine. Ostale napačne oblike pripisujemo nepoznavanju
množinskih dajalniških končnic (natakarice (2-krat), natakaricami; kita-
rah, kitare, kitarami, kitarov, kitarjam; terasah, terasih, terasami (3-krat),
teras; študentkami (2-krat)). Rezultati raziskave N. Pavletić (2019, 89) kaže-
471
