Page 93 - Lazar, Irena, Aleksander Panjek in Jonatan Vinkler. Ur. 2020. Mikro in makro. Pristopi in prispevki k humanističnim vedam ob dvajsetletnici UP Fakultete za humanistične študije, 2. knjiga. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 93
raba izbranih samostalnikov 1. ženske sklanjatve pri tujih študentih up
sklonske končnice, npr. Zelo sem zadovoljna s ________________ (torbi-
ca, orod. množine), ki sem jih kupila v Italiji. Tako smo dejansko preverja-
li le poznavanje sklonskih končnic samostalnikov 1. ženske sklanjatve, ne
pa tudi rabe sklonov.
5. Analiza samostalnikov ženskega spola v ednini
Največ pravilnih odgovorov je v imenovalniku, največ napačnih v rodilni-
ku (pri govorcih bosanščine) oz. tožilniku (pri govorcih srbščine), primeri
v tožilniku so tudi največkrat brez odgovora.
V imenovalniku večjih odstopanj nismo pričakovali. Pri samostalni-
ku Poljska se enkrat pojavi oblike Poljske, samostalnik sošolka pa se v enem
primeru glasi sošolke (verjetno gre za rabo množinske oblike).
Podobno ugotavlja tudi N. Pavletić (2019, 58): odgovori so brez poseb-
nosti, le v dveh primerih se napačno uporablja samostalnik kava, in sicer
kavo.
Rodilnik izkazuje največ napačnih rab pri govorcih bosanščine. V pri-
merih Tino (5-krat) in tekmo (3-krat) (namesto Tine, tekme) se izkaže, da
študenti ob zanikanju uporabljajo tožilnik. Gre za negativen jezikovni pre-
nos – tako v bosanščini kot srbščini se ob zanikanju uporablja predmet v
tožilniku, ne pa v rodilniku, kot je to v slovenščini. V primerih Tinu (5-
krat) in tekmu (2-krat) ravno tako zasledimo negativni jezikovni prenos –
ob zanikanju je uporabljen tožilnik, končnica -u pa prihaja iz maternega je-
zika govorcev. Pri rabi samostalnika Mateja (namesto Mateje, 11-krat) gre
verjetno za rabo moškega spola, saj je ime Mate(j)a v srbščini lahko tudi
moškega spola (z naglasnim mestom na prvem a-ju, v govorjenem jeziku
sodelujoči verjetno ne bi zgrešili spola samostalnika). Ostali napačni pri-
meri rabe so še: Hrvaščine, Hrvaškega, Hrvaški; tekm, tekmi; sestra, sestri;
Tina, Tini; Matete, Mateji, Matej, pripisujemo jih lahko nepoznavanju ro-
dilniške končnice.
Rezultati raziskave N. Pavletić (2019, 60) ravno tako kažejo na negativ-
ni jezikovni prenos pri samostalniku Tina (ki se v odgovorih glasi Tinu),
pri samostalnikih Tina, tekma, Nemčija, Hrvaška namesto rodilniških
uporabljajo tožilniške oblike (Tino, tekmo, Nemčijo, Hrvaško). Razlaga za
napačno rabo samostalnika Mateja, ki se v rodilniku ednine moškega spo-
la glasi Mateje, v večini odgovorov pa napačno Mateja, je v drugačnem ra-
zumevanju spola imena – »ki je v slovenščini žensko lastno ime, v srbščini
pa (tudi) moško« (Pavletič 2019, 61).
469
sklonske končnice, npr. Zelo sem zadovoljna s ________________ (torbi-
ca, orod. množine), ki sem jih kupila v Italiji. Tako smo dejansko preverja-
li le poznavanje sklonskih končnic samostalnikov 1. ženske sklanjatve, ne
pa tudi rabe sklonov.
5. Analiza samostalnikov ženskega spola v ednini
Največ pravilnih odgovorov je v imenovalniku, največ napačnih v rodilni-
ku (pri govorcih bosanščine) oz. tožilniku (pri govorcih srbščine), primeri
v tožilniku so tudi največkrat brez odgovora.
V imenovalniku večjih odstopanj nismo pričakovali. Pri samostalni-
ku Poljska se enkrat pojavi oblike Poljske, samostalnik sošolka pa se v enem
primeru glasi sošolke (verjetno gre za rabo množinske oblike).
Podobno ugotavlja tudi N. Pavletić (2019, 58): odgovori so brez poseb-
nosti, le v dveh primerih se napačno uporablja samostalnik kava, in sicer
kavo.
Rodilnik izkazuje največ napačnih rab pri govorcih bosanščine. V pri-
merih Tino (5-krat) in tekmo (3-krat) (namesto Tine, tekme) se izkaže, da
študenti ob zanikanju uporabljajo tožilnik. Gre za negativen jezikovni pre-
nos – tako v bosanščini kot srbščini se ob zanikanju uporablja predmet v
tožilniku, ne pa v rodilniku, kot je to v slovenščini. V primerih Tinu (5-
krat) in tekmu (2-krat) ravno tako zasledimo negativni jezikovni prenos –
ob zanikanju je uporabljen tožilnik, končnica -u pa prihaja iz maternega je-
zika govorcev. Pri rabi samostalnika Mateja (namesto Mateje, 11-krat) gre
verjetno za rabo moškega spola, saj je ime Mate(j)a v srbščini lahko tudi
moškega spola (z naglasnim mestom na prvem a-ju, v govorjenem jeziku
sodelujoči verjetno ne bi zgrešili spola samostalnika). Ostali napačni pri-
meri rabe so še: Hrvaščine, Hrvaškega, Hrvaški; tekm, tekmi; sestra, sestri;
Tina, Tini; Matete, Mateji, Matej, pripisujemo jih lahko nepoznavanju ro-
dilniške končnice.
Rezultati raziskave N. Pavletić (2019, 60) ravno tako kažejo na negativ-
ni jezikovni prenos pri samostalniku Tina (ki se v odgovorih glasi Tinu),
pri samostalnikih Tina, tekma, Nemčija, Hrvaška namesto rodilniških
uporabljajo tožilniške oblike (Tino, tekmo, Nemčijo, Hrvaško). Razlaga za
napačno rabo samostalnika Mateja, ki se v rodilniku ednine moškega spo-
la glasi Mateje, v večini odgovorov pa napačno Mateja, je v drugačnem ra-
zumevanju spola imena – »ki je v slovenščini žensko lastno ime, v srbščini
pa (tudi) moško« (Pavletič 2019, 61).
469
