Page 400 - Weiss, Jernej, ur./ed. 2021. Opereta med obema svetovnima vojnama ▪︎ Operetta between the Two World Wars. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 5
P. 400
opereta med obema svetovnima vojnama
Brez dvoma je tudi opereta v predvojnem mariborskem gledališču od-
igrala »nacionalno osveščevalno vlogo ob razvedrilni, bila pa je tudi 'vaba'«,
s katero je gledališko vodstvo pridobivalo široke množice za resnejšo
umetnost.35
Že tu se torej zastavlja vprašanje, če je res šlo za dva diametralno
nasprotna pogleda na gledališče. Ali ni morda razmerje med resno in lahkot-
nejšo muzo v glasbi vendarle drugačno? Ali ni bilo morda to le stališče pred-
stavnikov Drame, ki pa je bilo očitno odločilno še dolgo časa tudi za glas-
beno gledališče, s katerim si dramsko v Mariboru deli isto streho še danes?
Mariborski Operetni ansambel (1952–1957)
Uprizarjanje operet se je z odstranitvijo vseh partitur in notnega gradiva
ob koncu druge svetovne vojne nasilno prekinilo. V Ljubljani je bilo mogo-
če videti opereto pozneje le redkokdaj ob gostovanjih tujih gledališč (Celov-
ca, Zagreba, Budimpešte). Zanimivo pa je, meni avtor Operete v Sloveniji,
da so predvsem v Zagrebu in Beogradu opereto posebej gojili, kjer so imeli
za to zvrst posebna gledališča (v Zagrebu gledališče »Komedija«, v Beogra-
du »Humorističko pozorište«, »Beogradsko komedijo« in »Savremeno po-
zorište«). Tudi druga operna gledališča v takratni Jugoslaviji se opereti niso
izogibala. »Torej je bila Slovenija v tem oziru kot nekakšen osamljen otok,«
ugotavlja Neubauer, izjema
je bilo le Slovensko gledališče v Trstu, ki je leta 1957 izvedlo Planin-
sko rožo Radovana Gobca v sodelovanju z Glasbeno matico, leta
1958 Suppéjevega Boccaccia ter leta 1961 Čardaško kneginjo Imre
Kálmána«.36
Tržaško praizvedbo Planinske rože v tržaškem Avditoriju (23. 4. 1957)
je občinstvo navdušeno sprejelo, občinstvo, ki je »tako željno kulturnih pri
reditev, posebno takšnih, ob katerih se sprosti njegov prirojeni smisel za ved
rost in glasbo«.37
Dober mesec pred izvedbo Planinske rože v Trstu (natančneje 16. 3.
1957) je mariborski Operetni ansambel predstavil v Domu JLA že sedmo
opereto po vrsti, med temi tri slovenske. Prva je bila postavljena na oder že
17. 5. 1952 prav Planinska roža Radovana Gobca. Sledile so Prebrisani Amor
35 Dušan Mevlja, »Opereta v Mariboru: 1920–1941 … 1952–1957«, Gledališki list SNG v
Mariboru 14, št. 4 (1959–1960): 126.
36 Neubauer, Opereta v Sloveniji, 106.
37 Ibid.
398
Brez dvoma je tudi opereta v predvojnem mariborskem gledališču od-
igrala »nacionalno osveščevalno vlogo ob razvedrilni, bila pa je tudi 'vaba'«,
s katero je gledališko vodstvo pridobivalo široke množice za resnejšo
umetnost.35
Že tu se torej zastavlja vprašanje, če je res šlo za dva diametralno
nasprotna pogleda na gledališče. Ali ni morda razmerje med resno in lahkot-
nejšo muzo v glasbi vendarle drugačno? Ali ni bilo morda to le stališče pred-
stavnikov Drame, ki pa je bilo očitno odločilno še dolgo časa tudi za glas-
beno gledališče, s katerim si dramsko v Mariboru deli isto streho še danes?
Mariborski Operetni ansambel (1952–1957)
Uprizarjanje operet se je z odstranitvijo vseh partitur in notnega gradiva
ob koncu druge svetovne vojne nasilno prekinilo. V Ljubljani je bilo mogo-
če videti opereto pozneje le redkokdaj ob gostovanjih tujih gledališč (Celov-
ca, Zagreba, Budimpešte). Zanimivo pa je, meni avtor Operete v Sloveniji,
da so predvsem v Zagrebu in Beogradu opereto posebej gojili, kjer so imeli
za to zvrst posebna gledališča (v Zagrebu gledališče »Komedija«, v Beogra-
du »Humorističko pozorište«, »Beogradsko komedijo« in »Savremeno po-
zorište«). Tudi druga operna gledališča v takratni Jugoslaviji se opereti niso
izogibala. »Torej je bila Slovenija v tem oziru kot nekakšen osamljen otok,«
ugotavlja Neubauer, izjema
je bilo le Slovensko gledališče v Trstu, ki je leta 1957 izvedlo Planin-
sko rožo Radovana Gobca v sodelovanju z Glasbeno matico, leta
1958 Suppéjevega Boccaccia ter leta 1961 Čardaško kneginjo Imre
Kálmána«.36
Tržaško praizvedbo Planinske rože v tržaškem Avditoriju (23. 4. 1957)
je občinstvo navdušeno sprejelo, občinstvo, ki je »tako željno kulturnih pri
reditev, posebno takšnih, ob katerih se sprosti njegov prirojeni smisel za ved
rost in glasbo«.37
Dober mesec pred izvedbo Planinske rože v Trstu (natančneje 16. 3.
1957) je mariborski Operetni ansambel predstavil v Domu JLA že sedmo
opereto po vrsti, med temi tri slovenske. Prva je bila postavljena na oder že
17. 5. 1952 prav Planinska roža Radovana Gobca. Sledile so Prebrisani Amor
35 Dušan Mevlja, »Opereta v Mariboru: 1920–1941 … 1952–1957«, Gledališki list SNG v
Mariboru 14, št. 4 (1959–1960): 126.
36 Neubauer, Opereta v Sloveniji, 106.
37 Ibid.
398
