Page 402 - Weiss, Jernej, ur./ed. 2021. Opereta med obema svetovnima vojnama ▪︎ Operetta between the Two World Wars. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 5
P. 402
opereta med obema svetovnima vojnama
ansambla, ki se trudi, da bi posredoval svojemu občinstvu tudi v
lahki glasbi kvaliteto in dostojnost, naše občudovanje in podporo.39
Čez dve leti ugotavlja,
da so v sosednjih republikah profesionalna gledališča spet pričela
odpirati vrata svojih hramov opereti, ki si je tako pridobila legalen
položaj, na Slovenskem pa ji do danes [sezona 1959/60, op. p.] še
nismo dali javne legitimacije
in da je morala biti povojna opereta v Mariboru »ilegalno nadaljevanje
predvojne.«40
Že ob prvi premieri Operetnega ansambla leta 1952 so se namreč nje-
ni nasprotniki začeli oglašati z različnimi argumenti, ki so podobni tistim
iz leta 1963. Mariborski glasbeni kritik Vlado Golob v oceni Planinske rože
tedaj navrže nekaj »sončnih« in »senčnih« plati operete. Najprej pojasni, da
so jih posebno predvojni prebivalci naše severne metropole po osvoboditvi
pogrešali, saj je bila ta med vojnama zelo priljubljena, da pa je tedaj
precej donosnejša opereta skoraj povsem izrinila resnejšo sorodnico
– opero z odrskih desk. […] Za operno umetnost je bilo vedno huje,
medtem ko pri opereti vprašanje obiska ni bilo pereče.41
Potem se dotakne še okoliščin po drugi vojni, ki so privedle do tega,
da je opera začela izgubljati obiskovalce. V gospodarskem sistemu »garan-
tirane preskrbe« je imel potrošnik na razpolago denar za kulturne potre-
be, z novimi finančnim sistemom, z uvedbo prostega trga, s pomanjkanjem
razpoložljivega denarja pa se je »položaj vendarle nekoliko izpremenil: obisk
opernih predstav postaja negotov!«42
Vprašanje obiska je bilo torej že tedaj osnovni problem nasprotnikov
operete, saj delavstvo mariborskega okrožja za opero in dramo ni imelo niti
denarja niti zanimanja. Torej kako utrujenemu delovnemu človeku pribli-
žati »visoko« umetnost, a brez, tokrat »sporne«, operete.
Ko Jaro Dolar problematizira strukturo publike po socialistični revo-
luciji in slab obisk gledališča in drame, načeloma podpira opereto, pravico
39 [Dušan Mevlja], »Ob jubileju Operetnega ansambla«, Operetni ansambel: [Gledali-
ški list, op. p.], sezona 1956–57 [Schubert-Berté: Pri treh mladenkah, premiera 16. 3.
1957, op. p.], [2].
40 Mevlja, »Opereta v Mariboru. 1920–1941 … 1952–1957«, 127–8.
41 Vlado Golob, »Opereta – da ali ne? Ob uprizoritvi Gobčeve Planinske rože v Mari-
boru«, Vestnik, 2. junij 1952, 2.
42 Ibid.
400
ansambla, ki se trudi, da bi posredoval svojemu občinstvu tudi v
lahki glasbi kvaliteto in dostojnost, naše občudovanje in podporo.39
Čez dve leti ugotavlja,
da so v sosednjih republikah profesionalna gledališča spet pričela
odpirati vrata svojih hramov opereti, ki si je tako pridobila legalen
položaj, na Slovenskem pa ji do danes [sezona 1959/60, op. p.] še
nismo dali javne legitimacije
in da je morala biti povojna opereta v Mariboru »ilegalno nadaljevanje
predvojne.«40
Že ob prvi premieri Operetnega ansambla leta 1952 so se namreč nje-
ni nasprotniki začeli oglašati z različnimi argumenti, ki so podobni tistim
iz leta 1963. Mariborski glasbeni kritik Vlado Golob v oceni Planinske rože
tedaj navrže nekaj »sončnih« in »senčnih« plati operete. Najprej pojasni, da
so jih posebno predvojni prebivalci naše severne metropole po osvoboditvi
pogrešali, saj je bila ta med vojnama zelo priljubljena, da pa je tedaj
precej donosnejša opereta skoraj povsem izrinila resnejšo sorodnico
– opero z odrskih desk. […] Za operno umetnost je bilo vedno huje,
medtem ko pri opereti vprašanje obiska ni bilo pereče.41
Potem se dotakne še okoliščin po drugi vojni, ki so privedle do tega,
da je opera začela izgubljati obiskovalce. V gospodarskem sistemu »garan-
tirane preskrbe« je imel potrošnik na razpolago denar za kulturne potre-
be, z novimi finančnim sistemom, z uvedbo prostega trga, s pomanjkanjem
razpoložljivega denarja pa se je »položaj vendarle nekoliko izpremenil: obisk
opernih predstav postaja negotov!«42
Vprašanje obiska je bilo torej že tedaj osnovni problem nasprotnikov
operete, saj delavstvo mariborskega okrožja za opero in dramo ni imelo niti
denarja niti zanimanja. Torej kako utrujenemu delovnemu človeku pribli-
žati »visoko« umetnost, a brez, tokrat »sporne«, operete.
Ko Jaro Dolar problematizira strukturo publike po socialistični revo-
luciji in slab obisk gledališča in drame, načeloma podpira opereto, pravico
39 [Dušan Mevlja], »Ob jubileju Operetnega ansambla«, Operetni ansambel: [Gledali-
ški list, op. p.], sezona 1956–57 [Schubert-Berté: Pri treh mladenkah, premiera 16. 3.
1957, op. p.], [2].
40 Mevlja, »Opereta v Mariboru. 1920–1941 … 1952–1957«, 127–8.
41 Vlado Golob, »Opereta – da ali ne? Ob uprizoritvi Gobčeve Planinske rože v Mari-
boru«, Vestnik, 2. junij 1952, 2.
42 Ibid.
400
