Page 505 - Weiss, Jernej, ur./ed. 2021. Opereta med obema svetovnima vojnama ▪︎ Operetta between the Two World Wars. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 5
P. 505
scenogr afija oper ete na slovenskem v luči zgodovinske avantgar de
Slika 4: Valo Bratina, Osnutek za neznan prizor, risba s svinčnikom na papir, ni signirano,
hrani Ikonoteka SLOGI – Gledališki muzej Ljubljana. M. Bravničar, Stoji, stoji Ljubljanica,
premiera 2. 12. 1933, režija Bratko Kreft, scenografija Valo Bratina, Opera Narodnega
gledališča v Ljubljani.
razgibanih zavesah, okrašenih in oblikovanih v stilu ekspresionizma, kar je
bilo tudi sicer značilno za njegove scenske postavitve v tem obdobju.
Kot piše v gledališkem listu, je Bratina za opereto naredil 13 prizorišč.
Poleg že omenjenih še podobo vinske kleti z različnimi pivskimi izveski, ki
naj bi jih po odru razobesil kar režiser Kreft sam, in pa podobo s hotelski-
mi sobami. Očitno je šlo za več sob na istem prizorišču, saj imamo v kriti-
ki ohranjen zapis, da naj bi vdirajoča, veseljaška množica razbila vrata leve
hotelske sobe.26 Omenjen je bil še prizor z ljubljanskimi meglicami, ki so jih
personificirale baletke. Te so plesale okrog Prešernovega spomenika.27 Sicer
26 Fr. G. [Fran Govekar], »Leži, leži Ljubljanica …«, Slovenski narod 66, št. 276 (4. de-
cember 1933): 2, http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-Z3SOBERB.
27 Ibid.
503
Slika 4: Valo Bratina, Osnutek za neznan prizor, risba s svinčnikom na papir, ni signirano,
hrani Ikonoteka SLOGI – Gledališki muzej Ljubljana. M. Bravničar, Stoji, stoji Ljubljanica,
premiera 2. 12. 1933, režija Bratko Kreft, scenografija Valo Bratina, Opera Narodnega
gledališča v Ljubljani.
razgibanih zavesah, okrašenih in oblikovanih v stilu ekspresionizma, kar je
bilo tudi sicer značilno za njegove scenske postavitve v tem obdobju.
Kot piše v gledališkem listu, je Bratina za opereto naredil 13 prizorišč.
Poleg že omenjenih še podobo vinske kleti z različnimi pivskimi izveski, ki
naj bi jih po odru razobesil kar režiser Kreft sam, in pa podobo s hotelski-
mi sobami. Očitno je šlo za več sob na istem prizorišču, saj imamo v kriti-
ki ohranjen zapis, da naj bi vdirajoča, veseljaška množica razbila vrata leve
hotelske sobe.26 Omenjen je bil še prizor z ljubljanskimi meglicami, ki so jih
personificirale baletke. Te so plesale okrog Prešernovega spomenika.27 Sicer
26 Fr. G. [Fran Govekar], »Leži, leži Ljubljanica …«, Slovenski narod 66, št. 276 (4. de-
cember 1933): 2, http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-Z3SOBERB.
27 Ibid.
503
