Page 502 - Weiss, Jernej, ur./ed. 2021. Opereta med obema svetovnima vojnama ▪︎ Operetta between the Two World Wars. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 5
P. 502
opereta med obema svetovnima vojnama
Slika 1: Valo Bratina, Osnutek za prizore 3, 5, 9 in 13, risba s svinčnikom na papir, ni signirano,
hrani Ikonoteka SLOGI – Gledališki muzej Ljubljana. M. Bravničar, Stoji, stoji Ljubljanica,
premiera 2. 12. 1933, režija Bratko Kreft, scenografija Valo Bratina, Opera Narodnega
gledališča v Ljubljani.
like, zgrajena z razkosanimi scenskimi elementi, med katerimi je bil tudi
veliki, pokončni, vrteči se krog ter prej omenjena lestev, namenjena akro-
bacijam. Vsekakor je bila do tega trenutka to najsodobnejša scenografija na
ljubljanskem opernem odru in po navdušenem aplavzu publike sodeč tudi
daleč najuspešnejša.
Od scenografije za opereto Blejski zvon (24. 2. 1933), pri kateri je bil skla-
datelj Saša Šantel hkrati tudi scenograf, pa se je ohranil le skromen opis zu-
nanjščine: »Blejski otok je v vsej svoji naravni lepoti tako rekoč pred nami.«24
Kakšna je bila njegova likovna podoba, je bil otok morda naslikan na prospekt
ali na kuliso in ali je bil sestavljen iz scenskih elementov, pa ni znano.
Na sodoben način je Kreft uprizoril tudi večji del opernega opusa, tako
Massenetovega Wertherja (4. 1. 1931), Bizetovo Carmen (20. 12. 1931) in Ben-
24 č. [Emil Adamič], »Kulturni pregled. Premiera Šantlove operete«, Jutro 14, št. 50 (28.
februar 1933): 4, http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-R89UMNVF.
500
Slika 1: Valo Bratina, Osnutek za prizore 3, 5, 9 in 13, risba s svinčnikom na papir, ni signirano,
hrani Ikonoteka SLOGI – Gledališki muzej Ljubljana. M. Bravničar, Stoji, stoji Ljubljanica,
premiera 2. 12. 1933, režija Bratko Kreft, scenografija Valo Bratina, Opera Narodnega
gledališča v Ljubljani.
like, zgrajena z razkosanimi scenskimi elementi, med katerimi je bil tudi
veliki, pokončni, vrteči se krog ter prej omenjena lestev, namenjena akro-
bacijam. Vsekakor je bila do tega trenutka to najsodobnejša scenografija na
ljubljanskem opernem odru in po navdušenem aplavzu publike sodeč tudi
daleč najuspešnejša.
Od scenografije za opereto Blejski zvon (24. 2. 1933), pri kateri je bil skla-
datelj Saša Šantel hkrati tudi scenograf, pa se je ohranil le skromen opis zu-
nanjščine: »Blejski otok je v vsej svoji naravni lepoti tako rekoč pred nami.«24
Kakšna je bila njegova likovna podoba, je bil otok morda naslikan na prospekt
ali na kuliso in ali je bil sestavljen iz scenskih elementov, pa ni znano.
Na sodoben način je Kreft uprizoril tudi večji del opernega opusa, tako
Massenetovega Wertherja (4. 1. 1931), Bizetovo Carmen (20. 12. 1931) in Ben-
24 č. [Emil Adamič], »Kulturni pregled. Premiera Šantlove operete«, Jutro 14, št. 50 (28.
februar 1933): 4, http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-R89UMNVF.
500
