Page 504 - Weiss, Jernej, ur./ed. 2021. Opereta med obema svetovnima vojnama ▪︎ Operetta between the Two World Wars. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 5
P. 504
opereta med obema svetovnima vojnama
Slika 3: Valo Bratina, Osnutek za 13. prizor, risba s svinčnikom na papir, ni signirano, hrani
Ikonoteka SLOGI – Gledališki muzej Ljubljana. M. Bravničar, Stoji, stoji Ljubljanica,
premiera 2. 12. 1933, režija Bratko Kreft, scenografija Valo Bratina, Opera Narodnega
gledališča v Ljubljani.
žemo zaradi enako naslikanega osnovnega motiva – okrašenega odrskega
portala. Ob levi stranici je naslikana podoba ljubljanskega nebotičnika, na
desni pa neznana visoka stolpnica. Prav ta okvir jih tudi loči od ostalega
gradiva v Bratinovi mapi. Na njih so različni prizori Ljubljane, ki so edin-
stveni v Bratinovi zapuščini. Hkrati pa so na osnutkih zapisane številke
prizorov, ki ustrezajo prizoriščem v libretu.
Osnutek za prizore 3, 5, 9 in 13 kaže zunanjščino, z dvema cestnima sve-
tilkama (slika 1). Na sredi v ozadju odra pa stoji del ljubljanskega grba: graj-
ski stolp z zmajem. Na osnutku za 12. prizor (slika 2) je v ozadju odra nas-
likan grajski hrib z gradom, ki je še bolj poudarjen na osnutku za 13. prizor
(slika 3). Četrti, zadnji osnutek, ki ni oštevilčen, prikazuje notranjščino go-
stilne, nad mizo pa se pne neka žival, morda zmaj, morda lisica (slika 4).
Morda bi ga lahko povezali s prizorom v restavraciji. Po ohranjenih podo-
bah lahko zapišemo, da je Bratinova scenska zamisel temeljila na kulisah in
502
Slika 3: Valo Bratina, Osnutek za 13. prizor, risba s svinčnikom na papir, ni signirano, hrani
Ikonoteka SLOGI – Gledališki muzej Ljubljana. M. Bravničar, Stoji, stoji Ljubljanica,
premiera 2. 12. 1933, režija Bratko Kreft, scenografija Valo Bratina, Opera Narodnega
gledališča v Ljubljani.
žemo zaradi enako naslikanega osnovnega motiva – okrašenega odrskega
portala. Ob levi stranici je naslikana podoba ljubljanskega nebotičnika, na
desni pa neznana visoka stolpnica. Prav ta okvir jih tudi loči od ostalega
gradiva v Bratinovi mapi. Na njih so različni prizori Ljubljane, ki so edin-
stveni v Bratinovi zapuščini. Hkrati pa so na osnutkih zapisane številke
prizorov, ki ustrezajo prizoriščem v libretu.
Osnutek za prizore 3, 5, 9 in 13 kaže zunanjščino, z dvema cestnima sve-
tilkama (slika 1). Na sredi v ozadju odra pa stoji del ljubljanskega grba: graj-
ski stolp z zmajem. Na osnutku za 12. prizor (slika 2) je v ozadju odra nas-
likan grajski hrib z gradom, ki je še bolj poudarjen na osnutku za 13. prizor
(slika 3). Četrti, zadnji osnutek, ki ni oštevilčen, prikazuje notranjščino go-
stilne, nad mizo pa se pne neka žival, morda zmaj, morda lisica (slika 4).
Morda bi ga lahko povezali s prizorom v restavraciji. Po ohranjenih podo-
bah lahko zapišemo, da je Bratinova scenska zamisel temeljila na kulisah in
502
