Page 518 - Weiss, Jernej, ur./ed. 2021. Opereta med obema svetovnima vojnama ▪︎ Operetta between the Two World Wars. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 5
P. 518
opereta med obema svetovnima vojnama
vedi oblasti, da uprizorijo Madame Butterfly v slovenščini8 – sprejel vabilo
osiješkega gledališča in odpotoval. Adamič pa je v Trstu deloval kot uči-
telj, skladatelj, dirigent, glasbeni kritik in dopisnik ljubljanskih časopisov
za Trst in okolico. Njegovo tržaško obdobje se je končalo na začetku prve
svetovne vojne, ko so ga vpoklicali v vojsko.
Vzpon operete v slovenščini in polemika
med Emilom Adamičem in Mirkom Poličem
Med raziskovalci, ki so se ukvarjali z opereto v Trstu, je tudi Marina
Petronio, ki je opereti v italijanščini posvetila več člankov in knjigo.9 Petro-
nieva v svojih raziskavah oblikuje hipotezo, da je opereta v evropskem pro-
storu vezana na posebne predstave v obliki t. i. farse oz. burke, razširjene
po vsej Evropi, ki so jih uprizarjali razni regimenti; ti so namreč prek svo-
jih godbenih dejavnosti v prvi polovici 19. stoletja večkrat ob koncertih po-
nujali občinstvu tudi t. i. Schwank10. V Trstu je bila glasbeno zelo aktivna
godba 97. pešpolka, ki je večkrat sodelovala tudi pri raznih predstavah, ven-
dar prava rekonstrukcija njenega delovanja, tako kot tudi delovanja drugih
godb na tržaškem območju, še čaka na poglobljeno raziskavo.
Po letu 1814, tj. po odhodu francoskih vojakov, je kulturno življenje
oživelo in lahko sklepamo, da so nemško govoreče potujoče skupine vklju-
čevale v svoje turneje tudi Trst in Gorico. Dela so črpali iz repertoarja du-
najskih ljudskih gledališč in v Trstu je bil priljubljen predvsem Johann
Nestroy, ki je s »praskajočo komičnostjo neusmiljeno razkrival človeško in
družbeno hinavščino«11. Tudi Petronieva omenja med prvimi predstavami,
ki jih lahko razumemo kot operete, Lumpazivagabundus Johanna Nepo-
muka Nestroya. Leta 1840 jo je uprizorila skupina Börnstein v tržaškem
Teatro Grande. To predstavo je posebno natančno opisal kritik Pacifico
Valussi na straneh revije La Favilla.12 Podatkov o tem, ali so že prej nemško
8 Do danes ni bilo mogoče ugotoviti, od kod prepoved slovenske verzije Madame
Butterfly. V tržaškem Gledališkem muzeju ni tega dokumenta, tako kot tudi ne v ar-
hivih založniške hiše Ricordi. Ostajajo samo pričevanja senzacionalističnih člankov
v Edinosti.
9 Marina Petronio, L’operetta a Trieste… e altra musica d’intrattenimento (Trst: Lug-
lio editore, 2010).
10 Ibid., 13.
11 Silvana de Lugnani, La cultura tedesca a Trieste dalla fine del 1700 al tramonto
dell‘Impero asburgico (Trst: Edizioni Italo Svevo, 1986), 39 (prevod avtorice).
12 Luisa Carrer, »La Favilla (1836–1846): giornale triestino di scienze, lettere, arti, vari-
età e teatri« (diplomska naloga, Univerza v Padovi, 1998–1999).
516
vedi oblasti, da uprizorijo Madame Butterfly v slovenščini8 – sprejel vabilo
osiješkega gledališča in odpotoval. Adamič pa je v Trstu deloval kot uči-
telj, skladatelj, dirigent, glasbeni kritik in dopisnik ljubljanskih časopisov
za Trst in okolico. Njegovo tržaško obdobje se je končalo na začetku prve
svetovne vojne, ko so ga vpoklicali v vojsko.
Vzpon operete v slovenščini in polemika
med Emilom Adamičem in Mirkom Poličem
Med raziskovalci, ki so se ukvarjali z opereto v Trstu, je tudi Marina
Petronio, ki je opereti v italijanščini posvetila več člankov in knjigo.9 Petro-
nieva v svojih raziskavah oblikuje hipotezo, da je opereta v evropskem pro-
storu vezana na posebne predstave v obliki t. i. farse oz. burke, razširjene
po vsej Evropi, ki so jih uprizarjali razni regimenti; ti so namreč prek svo-
jih godbenih dejavnosti v prvi polovici 19. stoletja večkrat ob koncertih po-
nujali občinstvu tudi t. i. Schwank10. V Trstu je bila glasbeno zelo aktivna
godba 97. pešpolka, ki je večkrat sodelovala tudi pri raznih predstavah, ven-
dar prava rekonstrukcija njenega delovanja, tako kot tudi delovanja drugih
godb na tržaškem območju, še čaka na poglobljeno raziskavo.
Po letu 1814, tj. po odhodu francoskih vojakov, je kulturno življenje
oživelo in lahko sklepamo, da so nemško govoreče potujoče skupine vklju-
čevale v svoje turneje tudi Trst in Gorico. Dela so črpali iz repertoarja du-
najskih ljudskih gledališč in v Trstu je bil priljubljen predvsem Johann
Nestroy, ki je s »praskajočo komičnostjo neusmiljeno razkrival človeško in
družbeno hinavščino«11. Tudi Petronieva omenja med prvimi predstavami,
ki jih lahko razumemo kot operete, Lumpazivagabundus Johanna Nepo-
muka Nestroya. Leta 1840 jo je uprizorila skupina Börnstein v tržaškem
Teatro Grande. To predstavo je posebno natančno opisal kritik Pacifico
Valussi na straneh revije La Favilla.12 Podatkov o tem, ali so že prej nemško
8 Do danes ni bilo mogoče ugotoviti, od kod prepoved slovenske verzije Madame
Butterfly. V tržaškem Gledališkem muzeju ni tega dokumenta, tako kot tudi ne v ar-
hivih založniške hiše Ricordi. Ostajajo samo pričevanja senzacionalističnih člankov
v Edinosti.
9 Marina Petronio, L’operetta a Trieste… e altra musica d’intrattenimento (Trst: Lug-
lio editore, 2010).
10 Ibid., 13.
11 Silvana de Lugnani, La cultura tedesca a Trieste dalla fine del 1700 al tramonto
dell‘Impero asburgico (Trst: Edizioni Italo Svevo, 1986), 39 (prevod avtorice).
12 Luisa Carrer, »La Favilla (1836–1846): giornale triestino di scienze, lettere, arti, vari-
età e teatri« (diplomska naloga, Univerza v Padovi, 1998–1999).
516
