Page 525 - Weiss, Jernej, ur./ed. 2021. Opereta med obema svetovnima vojnama ▪︎ Operetta between the Two World Wars. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 5
P. 525
trst (in gorica) v blesteči luči trojezičnih operet
najska skupina Paula Guttmanna, Calabresi-Sabbatini-Ferrero, Giovanni
Emanuel, Carlo Fiorello, Angelo Cavallini.
Posebej velja omeniti, da so v Trstu predstavljali tudi zarzuele. Leta
1902 se je tam mudila španska skupina, na čelu katere je bil Tržačan Anto-
nio Rupnik34; predstavili so se v Gledališču Rossetti z delom Certamen na
cional in doživeli velik uspeh35 ter z delom El Maestro Campanon(e), to je
predelava opere La prova di un’opera seria (1846) Giuseppeja Mazze (1806–
1885), italijanskega skladatelja, ki je umrl v Trstu.36 Številne italijanske sku-
pine so potem nadaljevale svojo pot v istrska in dalmatinska gledališča, na
primer Pulj, Reko, Opatijo, Šibenik in Zadar, in tako utrjevale vezi, ki so jih
ti teritoriji imeli z italijansko govorečim delom Trsta.
V tržaškem Gledališču Filodrammatico je bila 27. februarja 1907 v pri-
sotnosti Suppéja in Kálmánna premiera Vesela vdova (Die lustige Witwe)
pod taktirko Lehárja in z Milo Theren v vlogi Hanne. Vesela vdova je dve
leti prej uspešno osvojila dunajsko občinstvo Theatra An der Wien. Okrog
tržaške premiere se je vnela živa polemika in tako razdražila Lehárja, da je
takoj po premieri odšel iz mesta in je druge ponovitve vodil Teply, kapel-
nik 97. pešpolka. Kot je podrobno poročal Runti, je pri libretu nastala te-
žava zaradi narodnosti glavnega junaka Danila, saj naj bi predstavljal neko
balkansko državo Pontevedro, za katero so protestniki ugibali, da je Črna
gora.37 Na Dunaju je opereta žela uspeh brez polemik, v Istanbulu pa so jav-
no protestirali proti njej in v Trstu so se pojavili letaki v slabi italijanščini.38
Kljub temu je Lehárjeva vez s Trstom ostala neprekinjena, saj je bil Trst zanj
– tako kot tudi za Suppéja – mesto, ki mu je bilo domače, kjer je živel v le-
tih 1896 in 1898 in kjer je založniška hiša Carla Schmidta tiskala njegove li-
34 Nordio, Il Politeama Rossetti, 45.
35 Carlo Runti, Sull’onda del Danubio blu (Trst: Edizioni LINT, 1985), 94.
36 Zapleteno zgodbo okrog predelave Mazzovega dela La prova di un’opera seria z ime-
nom El Maestro Campanon je razpletel Andrew Lamb, »Two Hundred Years of Ma-
estro Campanone«, Zarzuela.net, 17. maj 2010, https://www.zarzuela.net/ref/feat/
campanone.htm.
37 Tako meni tudi Thobias Becker: »This plot was not particularly new: it was based on
Henri Meilhac’s farce L’attache d’ambassade (1861). While Meilhac made his impove
rished country a vaguely German principality in his play, ‚Pontevedro‘ in the operetta
was obviously a satirical version of Montenegro, the smallest and poorest of the Bal
kan states. Inspired by this specific setting, Lehar looked to the folk music of the eastern
parts of the Austrian-Hungarian Empire for inspiration, while at the same time also
using contemporary dances from everywhere in the world, such as the Polonaise, the
Kolo, the Valse, and the Cake Walk.« Becker, Globalizing operetta, 11.
38 Runti, Sull’onda, 71.
523
najska skupina Paula Guttmanna, Calabresi-Sabbatini-Ferrero, Giovanni
Emanuel, Carlo Fiorello, Angelo Cavallini.
Posebej velja omeniti, da so v Trstu predstavljali tudi zarzuele. Leta
1902 se je tam mudila španska skupina, na čelu katere je bil Tržačan Anto-
nio Rupnik34; predstavili so se v Gledališču Rossetti z delom Certamen na
cional in doživeli velik uspeh35 ter z delom El Maestro Campanon(e), to je
predelava opere La prova di un’opera seria (1846) Giuseppeja Mazze (1806–
1885), italijanskega skladatelja, ki je umrl v Trstu.36 Številne italijanske sku-
pine so potem nadaljevale svojo pot v istrska in dalmatinska gledališča, na
primer Pulj, Reko, Opatijo, Šibenik in Zadar, in tako utrjevale vezi, ki so jih
ti teritoriji imeli z italijansko govorečim delom Trsta.
V tržaškem Gledališču Filodrammatico je bila 27. februarja 1907 v pri-
sotnosti Suppéja in Kálmánna premiera Vesela vdova (Die lustige Witwe)
pod taktirko Lehárja in z Milo Theren v vlogi Hanne. Vesela vdova je dve
leti prej uspešno osvojila dunajsko občinstvo Theatra An der Wien. Okrog
tržaške premiere se je vnela živa polemika in tako razdražila Lehárja, da je
takoj po premieri odšel iz mesta in je druge ponovitve vodil Teply, kapel-
nik 97. pešpolka. Kot je podrobno poročal Runti, je pri libretu nastala te-
žava zaradi narodnosti glavnega junaka Danila, saj naj bi predstavljal neko
balkansko državo Pontevedro, za katero so protestniki ugibali, da je Črna
gora.37 Na Dunaju je opereta žela uspeh brez polemik, v Istanbulu pa so jav-
no protestirali proti njej in v Trstu so se pojavili letaki v slabi italijanščini.38
Kljub temu je Lehárjeva vez s Trstom ostala neprekinjena, saj je bil Trst zanj
– tako kot tudi za Suppéja – mesto, ki mu je bilo domače, kjer je živel v le-
tih 1896 in 1898 in kjer je založniška hiša Carla Schmidta tiskala njegove li-
34 Nordio, Il Politeama Rossetti, 45.
35 Carlo Runti, Sull’onda del Danubio blu (Trst: Edizioni LINT, 1985), 94.
36 Zapleteno zgodbo okrog predelave Mazzovega dela La prova di un’opera seria z ime-
nom El Maestro Campanon je razpletel Andrew Lamb, »Two Hundred Years of Ma-
estro Campanone«, Zarzuela.net, 17. maj 2010, https://www.zarzuela.net/ref/feat/
campanone.htm.
37 Tako meni tudi Thobias Becker: »This plot was not particularly new: it was based on
Henri Meilhac’s farce L’attache d’ambassade (1861). While Meilhac made his impove
rished country a vaguely German principality in his play, ‚Pontevedro‘ in the operetta
was obviously a satirical version of Montenegro, the smallest and poorest of the Bal
kan states. Inspired by this specific setting, Lehar looked to the folk music of the eastern
parts of the Austrian-Hungarian Empire for inspiration, while at the same time also
using contemporary dances from everywhere in the world, such as the Polonaise, the
Kolo, the Valse, and the Cake Walk.« Becker, Globalizing operetta, 11.
38 Runti, Sull’onda, 71.
523
