Page 526 - Weiss, Jernej, ur./ed. 2021. Opereta med obema svetovnima vojnama ▪︎ Operetta between the Two World Wars. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 5
P. 526
opereta med obema svetovnima vojnama
brete. Leta 1929 je Lehár spet obiskal Trst in v Gledališču Rossetti dirigiral
svoji opereti Paganini in Federica.
Februarja 1917 je potujoča skupina impresarija Viktorja Eckardta iz-
vajala v gledališču Eden nove operete, med njimi tudi tržaško praizvedbo
Kálmánove Čardaške knjeginje (Die Cárdásfürstin), posebej pa velja omeni-
ti, da je takrat orkester z velikim uspehom vodil komaj 17-letni Lovro von
Matačić.39
Pred prvo svetovno vojno in med njo so v Trstu dobile izredni zagon
dvorane, ki so gostile filme, operete, varieteje, tako imenovani Theater-
-Kino-Varietè. Predvsem v medvojnem času so se uveljavile kot gledališke
agentke impresarijke ženske, ki so kazale posebno nagnjenje k organiza-
ciji tovrstnih predstav (med njimi že omenjena Gisella Delle Grazie). Med
impresariji naj omenim še Angela Curiela, Virginio Perini in Dalmatinca,
deda Giorgia Strehlerja, Olimpija Lovricha, ki je živel in deloval v Trstu.
Turneje filmov in potujočih operetnih skupin so presegale tržaške meje in
se večkrat dotikale Reke, včasih Poreča in Pulja, poredkoma Zadra in Spli-
ta. Po prvi svetovni vojni je Trst prešel k Italiji in vezi z istrskimi in kvar-
nerskimi mesti so postale še bolj tesne.
Opereta v italijanščini je postala v Trstu v povojnem času zelo prilju-
bljena, njen glavni spodbujevalec je bil Mario Nordio, ki je postal tudi ura-
dni Lehárjev prevajalec za italijanščino.
Trst je postal mesto, kjer je opereta zelo priljubljena, in pomemb
na osebnost, kot je Mario Nordio, je pravi simbol sodelovanja med
Lehárjem, našim mestom in opereto. Nordio je genialno prevedel
Lehárja ob prvi italijanski predstavitvi Clo-Clo v gledališču Feni
ce leta 1924.40
Naj dodamo, da je Nordio ob opereti Clo-Clo pripravil tudi ritmične
prevode Lehárjevih operet Giuditta in Paganini, slednja je doživela italijan-
sko premiero v Milanu leta 1925.41 V medvojnem obdobju je postala v Tr-
stu priljubljena predvsem dunajska opereta v izvedbi italijanskih potujo-
čih skupin. Te so nastopale v mestnih gledališčih Rossetti, Filodrammatico,
Armonia, Eden, Nazionale in La Fenice in predstavljale tudi izvirne opere-
te italijanskih avtorjev, ki so se zgledovali po dunajski opereti, kot so Vir-
39 Il Lavoratore, 10. februar 1917.
40 Adriano Dugulin, »Il fascino dell‘operetta«, v Tu che m‘hai preso il cuor, l‘operetta da
Trieste all‘Europa, ur. Adriano Dugulin (Trst: Občina Trst, 1994), 6 (prevod avtori-
ce).
41 Runti, Sull’onda, 95.
524
brete. Leta 1929 je Lehár spet obiskal Trst in v Gledališču Rossetti dirigiral
svoji opereti Paganini in Federica.
Februarja 1917 je potujoča skupina impresarija Viktorja Eckardta iz-
vajala v gledališču Eden nove operete, med njimi tudi tržaško praizvedbo
Kálmánove Čardaške knjeginje (Die Cárdásfürstin), posebej pa velja omeni-
ti, da je takrat orkester z velikim uspehom vodil komaj 17-letni Lovro von
Matačić.39
Pred prvo svetovno vojno in med njo so v Trstu dobile izredni zagon
dvorane, ki so gostile filme, operete, varieteje, tako imenovani Theater-
-Kino-Varietè. Predvsem v medvojnem času so se uveljavile kot gledališke
agentke impresarijke ženske, ki so kazale posebno nagnjenje k organiza-
ciji tovrstnih predstav (med njimi že omenjena Gisella Delle Grazie). Med
impresariji naj omenim še Angela Curiela, Virginio Perini in Dalmatinca,
deda Giorgia Strehlerja, Olimpija Lovricha, ki je živel in deloval v Trstu.
Turneje filmov in potujočih operetnih skupin so presegale tržaške meje in
se večkrat dotikale Reke, včasih Poreča in Pulja, poredkoma Zadra in Spli-
ta. Po prvi svetovni vojni je Trst prešel k Italiji in vezi z istrskimi in kvar-
nerskimi mesti so postale še bolj tesne.
Opereta v italijanščini je postala v Trstu v povojnem času zelo prilju-
bljena, njen glavni spodbujevalec je bil Mario Nordio, ki je postal tudi ura-
dni Lehárjev prevajalec za italijanščino.
Trst je postal mesto, kjer je opereta zelo priljubljena, in pomemb
na osebnost, kot je Mario Nordio, je pravi simbol sodelovanja med
Lehárjem, našim mestom in opereto. Nordio je genialno prevedel
Lehárja ob prvi italijanski predstavitvi Clo-Clo v gledališču Feni
ce leta 1924.40
Naj dodamo, da je Nordio ob opereti Clo-Clo pripravil tudi ritmične
prevode Lehárjevih operet Giuditta in Paganini, slednja je doživela italijan-
sko premiero v Milanu leta 1925.41 V medvojnem obdobju je postala v Tr-
stu priljubljena predvsem dunajska opereta v izvedbi italijanskih potujo-
čih skupin. Te so nastopale v mestnih gledališčih Rossetti, Filodrammatico,
Armonia, Eden, Nazionale in La Fenice in predstavljale tudi izvirne opere-
te italijanskih avtorjev, ki so se zgledovali po dunajski opereti, kot so Vir-
39 Il Lavoratore, 10. februar 1917.
40 Adriano Dugulin, »Il fascino dell‘operetta«, v Tu che m‘hai preso il cuor, l‘operetta da
Trieste all‘Europa, ur. Adriano Dugulin (Trst: Občina Trst, 1994), 6 (prevod avtori-
ce).
41 Runti, Sull’onda, 95.
524
