Page 524 - Weiss, Jernej, ur./ed. 2021. Opereta med obema svetovnima vojnama ▪︎ Operetta between the Two World Wars. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 5
P. 524
opereta med obema svetovnima vojnama
ra del maestro Pastrocci in A(t)tala pozabljene tržaške skladateljice Giselle
Delle Grazie,30 ki je bila tudi impresarijka v Trstu v vojnem obdobju.
Iz teh podatkov lahko predpostavljamo, da je bila živa tudi italijanska
domača produkcija, ki pa ni ostala v spominu oziroma bi jo morali podrob-
neje preučiti s pregledovanjem tiska.
Podatki o nemških predstavah segajo v leto 1784, ko je v Trstu gostova-
la nemška skupina Felixa Bernerja, impresarija, znanega po vsem cesarstvu
po skupini, ki je štela 58 predvsem zelo mladih članov.31 Ostaja nam priče-
vanje, ko je v letu 1830 tržaška gospa, pripadnica nemškega meščanstva, za-
pisala v svojih spominih, da so »nemške predstave vedno polne, pa čeprav
imajo Tržačani slabo mnenje o Nemcih«32. V 60. letih 19. stoletja so na trža-
ških odrih uprizarjali številne Offenbachove operete, takoj zatem Suppéje-
ve in Treumannove.
Posebej velja omeniti, da je v letih 1886 in 1887 v Trstu nastopila tol-
minska primadona Gabrijela Mrak, ki se je uveljavila predvsem kot ope-
retna pevka in je nastopala v različnih mestih avstro-ogrskega cesarstva.
Na začetku leta 1887 je Mrakova kot članica dunajskega Carltheatra dobila
vabilo za nastop v nemškem Stanovskem gledališču v Ljubljani. Ker je na-
stop preprečil požar v gledališču 17. februarja, je celoten ansambel odšel v
Trst in tam požel velik uspeh.33 V Trstu so predstavili Millöckerjeva Zača
rani grad (Das verwunschene Schloss) in Gasparone, Straussovega Cigana
barona (Der Zigeunerbaron), Dellingerjevega Don Cesarja, Straussovo Ve
selo vojno (Der lustige Krieg) in Lecocqov Giroflé-Girofla, Mrakova je pela
v glavnih vlogah.
Potujoče skupine, ki so v Trstu in nekatere tudi v Gorici predstavlja-
le operete, so bile številne, vendar vemo, da je ta seznam nepopoln: sku-
pina bratov Grégoire, S. Spina, Pietro Cesari, Filippo Bergonzoni, Bruto
Bocci, Antonio Scalvini, Pietro Franceschini, dunajska skupina Lori Stru-
bel in nemška operetna skupina Bratislavskega gledališča, Raffaele Scogna-
miglio, francoska skupina Glaser, Gaspare Favi, Kraljeva operetna skupina
iz Budimpešte, Carlo Lombardo, Mila Theren, Augusto Angelini, Tomma-
so Mauro, Amelia Soarez, Jole Baroni, Emma Vecla, Ferruccio Benini, du-
30 Fabiana Licciardi je na podlagi dnevniškega tiska poglobila njeno delo. Ibid., 447–8.
Omenja jo tudi Mario Nordio, Il Politeama Rossetti di Trieste, storia di cinquant’anni
1878–1928 (Trst: Direzione del teatro, 1928), 45.
31 Lugnani, La cultura tedesca, 17.
32 Ibid., 39 (prevod avtorice).
33 Slavica Mlakar, Gabrijela Mrak, tolminska operna pevka (Tolmin: Knjižnica Cirila
Kosmača, 1999), 28.
522
ra del maestro Pastrocci in A(t)tala pozabljene tržaške skladateljice Giselle
Delle Grazie,30 ki je bila tudi impresarijka v Trstu v vojnem obdobju.
Iz teh podatkov lahko predpostavljamo, da je bila živa tudi italijanska
domača produkcija, ki pa ni ostala v spominu oziroma bi jo morali podrob-
neje preučiti s pregledovanjem tiska.
Podatki o nemških predstavah segajo v leto 1784, ko je v Trstu gostova-
la nemška skupina Felixa Bernerja, impresarija, znanega po vsem cesarstvu
po skupini, ki je štela 58 predvsem zelo mladih članov.31 Ostaja nam priče-
vanje, ko je v letu 1830 tržaška gospa, pripadnica nemškega meščanstva, za-
pisala v svojih spominih, da so »nemške predstave vedno polne, pa čeprav
imajo Tržačani slabo mnenje o Nemcih«32. V 60. letih 19. stoletja so na trža-
ških odrih uprizarjali številne Offenbachove operete, takoj zatem Suppéje-
ve in Treumannove.
Posebej velja omeniti, da je v letih 1886 in 1887 v Trstu nastopila tol-
minska primadona Gabrijela Mrak, ki se je uveljavila predvsem kot ope-
retna pevka in je nastopala v različnih mestih avstro-ogrskega cesarstva.
Na začetku leta 1887 je Mrakova kot članica dunajskega Carltheatra dobila
vabilo za nastop v nemškem Stanovskem gledališču v Ljubljani. Ker je na-
stop preprečil požar v gledališču 17. februarja, je celoten ansambel odšel v
Trst in tam požel velik uspeh.33 V Trstu so predstavili Millöckerjeva Zača
rani grad (Das verwunschene Schloss) in Gasparone, Straussovega Cigana
barona (Der Zigeunerbaron), Dellingerjevega Don Cesarja, Straussovo Ve
selo vojno (Der lustige Krieg) in Lecocqov Giroflé-Girofla, Mrakova je pela
v glavnih vlogah.
Potujoče skupine, ki so v Trstu in nekatere tudi v Gorici predstavlja-
le operete, so bile številne, vendar vemo, da je ta seznam nepopoln: sku-
pina bratov Grégoire, S. Spina, Pietro Cesari, Filippo Bergonzoni, Bruto
Bocci, Antonio Scalvini, Pietro Franceschini, dunajska skupina Lori Stru-
bel in nemška operetna skupina Bratislavskega gledališča, Raffaele Scogna-
miglio, francoska skupina Glaser, Gaspare Favi, Kraljeva operetna skupina
iz Budimpešte, Carlo Lombardo, Mila Theren, Augusto Angelini, Tomma-
so Mauro, Amelia Soarez, Jole Baroni, Emma Vecla, Ferruccio Benini, du-
30 Fabiana Licciardi je na podlagi dnevniškega tiska poglobila njeno delo. Ibid., 447–8.
Omenja jo tudi Mario Nordio, Il Politeama Rossetti di Trieste, storia di cinquant’anni
1878–1928 (Trst: Direzione del teatro, 1928), 45.
31 Lugnani, La cultura tedesca, 17.
32 Ibid., 39 (prevod avtorice).
33 Slavica Mlakar, Gabrijela Mrak, tolminska operna pevka (Tolmin: Knjižnica Cirila
Kosmača, 1999), 28.
522
