Page 523 - Weiss, Jernej, ur./ed. 2021. Opereta med obema svetovnima vojnama ▪︎ Operetta between the Two World Wars. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 5
P. 523
trst (in gorica) v blesteči luči trojezičnih operet
po libretu Alberta Široka, predstavljena v Mariboru 16. aprila 1932. Nosilec
glavne vloge je bil Belizar Sancin.26
Med podatki o medvojnih uprizoritvah je še ta, da so v pustnem ob-
dobju šentjakobski pevci pod vodstvom Vlada Švare leta 1938 uprizorili Vo-
dopivčevo spevoigro Kovačev študent v Gostilni na Lovcu.27
Fašistični pritisk je zadušil obetavno gledališče in mnogi so se izselili v
Jugoslavijo ter tam naprej delovali, marsikateri Tržačan je emigriral v Ma-
ribor.28 Kljubovati je pomenilo postaviti svoje življenje na kocko, kot se je
pokazalo v primeru Lojzeta Bratuža.
Opereta v nemščini in italijanščini, domača ustvarjalnost,
gostujoče italijanske in avstro-ogrske potujoče skupine
Pri Slovencih je šlo predvsem za domačo poustvarjalno produkcijo, tako
nemška kot italijanska opereta pa sta bili zastopani pretežno z gostujoči-
mi skupinami in, po do danes najdenih podatkih, je bila izvirna domača
produkcija zelo skopa. Edine domače operete, ki sem jih do zdaj zasledila,
so Ricci-Stolzerjeva Don Chisciotte, ki jo je potujoča skupina Pietra Fran-
ceschinija predstavila skupaj z drugimi deli na tržaškem gostovanju med
18. marcem in 5. aprilom 188229, in operete Il passaporto del droghiere, L‘ope
26 Prim. Martin Jevnikar, »Sancin Kazimir«, v Primorski slovenski biografski leksikon,
vol. 13, ur. Martin Jevnikar (Gorica: Goriška Mohorjeva družba, 1987), 289, http://
www.sistory.si/cdn/publikacije/1-1000/269/Primorski_slovenski_biografski_leksi-
kon_13.pdf. O mariborski predstavi piše Mariborski večernik »Jutra« (18. 4. 1932):
»Gledališče je bilo skoraj razprodano, in navdušenje se je neprestano stopnjevalo, tako
da sta morala navzoči komponist in libretist g. Albert Širok ponovno pred zastor. Prvi
je prejel lep venec in mnogo cvetja. Opera je v marsikaterem oziru presenetila.« Ma
riborski večernik »Jutra« 13, št. 87 (18. april 1932): 2, http://www.dlib.si/?URN=UR-
N:NBN:SI:DOC-RBFBLREC.
27 Lado Premru, »Slovensko petje pri Sv. Jakobu«, Jadranski koledar 1976, 223–33.
28 O dragoceni prisotnosti primorskih rojakov, ki so pribežali iz fašističnega Trsta v
Maribor, podrobno piše Dragan Potočnik, »Primorski Slovenci v Mariboru 1918–
1941«, Annales 21, št. 1 (2011): 55–70.
29 Luigi (Luigino) Ricci Stolz, sin neapeljskega skladatelja Luigija Riccija, se je rodil v
Trstu leta 1852 in umrl v Milanu leta 1906. Original libreta operete Don Chisciotte,
ki ga je tržaški tiskar Ludovico Herrman(n)storfer natisnil leta 1881, hrani washing-
tonska Library of Congress. Družina Herrman(n)storfer, ki je 37 let upravljala gle-
dališče La Fenice v Trstu (za njimi so ga prevzeli Olimpio Lovrich, Strehler & Co), je
imela tudi svoje založništvo; Theodor je prijateljeval z Lehárjem, Kálmánom in je z
drugimi člani družine (Francesco, Antonio in Gianni) prevajal v italijanščino ope-
rete Suppéja, Straussa idr. Licciardi, Theater-Kino-Varieté, 286.
521
po libretu Alberta Široka, predstavljena v Mariboru 16. aprila 1932. Nosilec
glavne vloge je bil Belizar Sancin.26
Med podatki o medvojnih uprizoritvah je še ta, da so v pustnem ob-
dobju šentjakobski pevci pod vodstvom Vlada Švare leta 1938 uprizorili Vo-
dopivčevo spevoigro Kovačev študent v Gostilni na Lovcu.27
Fašistični pritisk je zadušil obetavno gledališče in mnogi so se izselili v
Jugoslavijo ter tam naprej delovali, marsikateri Tržačan je emigriral v Ma-
ribor.28 Kljubovati je pomenilo postaviti svoje življenje na kocko, kot se je
pokazalo v primeru Lojzeta Bratuža.
Opereta v nemščini in italijanščini, domača ustvarjalnost,
gostujoče italijanske in avstro-ogrske potujoče skupine
Pri Slovencih je šlo predvsem za domačo poustvarjalno produkcijo, tako
nemška kot italijanska opereta pa sta bili zastopani pretežno z gostujoči-
mi skupinami in, po do danes najdenih podatkih, je bila izvirna domača
produkcija zelo skopa. Edine domače operete, ki sem jih do zdaj zasledila,
so Ricci-Stolzerjeva Don Chisciotte, ki jo je potujoča skupina Pietra Fran-
ceschinija predstavila skupaj z drugimi deli na tržaškem gostovanju med
18. marcem in 5. aprilom 188229, in operete Il passaporto del droghiere, L‘ope
26 Prim. Martin Jevnikar, »Sancin Kazimir«, v Primorski slovenski biografski leksikon,
vol. 13, ur. Martin Jevnikar (Gorica: Goriška Mohorjeva družba, 1987), 289, http://
www.sistory.si/cdn/publikacije/1-1000/269/Primorski_slovenski_biografski_leksi-
kon_13.pdf. O mariborski predstavi piše Mariborski večernik »Jutra« (18. 4. 1932):
»Gledališče je bilo skoraj razprodano, in navdušenje se je neprestano stopnjevalo, tako
da sta morala navzoči komponist in libretist g. Albert Širok ponovno pred zastor. Prvi
je prejel lep venec in mnogo cvetja. Opera je v marsikaterem oziru presenetila.« Ma
riborski večernik »Jutra« 13, št. 87 (18. april 1932): 2, http://www.dlib.si/?URN=UR-
N:NBN:SI:DOC-RBFBLREC.
27 Lado Premru, »Slovensko petje pri Sv. Jakobu«, Jadranski koledar 1976, 223–33.
28 O dragoceni prisotnosti primorskih rojakov, ki so pribežali iz fašističnega Trsta v
Maribor, podrobno piše Dragan Potočnik, »Primorski Slovenci v Mariboru 1918–
1941«, Annales 21, št. 1 (2011): 55–70.
29 Luigi (Luigino) Ricci Stolz, sin neapeljskega skladatelja Luigija Riccija, se je rodil v
Trstu leta 1852 in umrl v Milanu leta 1906. Original libreta operete Don Chisciotte,
ki ga je tržaški tiskar Ludovico Herrman(n)storfer natisnil leta 1881, hrani washing-
tonska Library of Congress. Družina Herrman(n)storfer, ki je 37 let upravljala gle-
dališče La Fenice v Trstu (za njimi so ga prevzeli Olimpio Lovrich, Strehler & Co), je
imela tudi svoje založništvo; Theodor je prijateljeval z Lehárjem, Kálmánom in je z
drugimi člani družine (Francesco, Antonio in Gianni) prevajal v italijanščino ope-
rete Suppéja, Straussa idr. Licciardi, Theater-Kino-Varieté, 286.
521
