Page 522 - Weiss, Jernej, ur./ed. 2021. Opereta med obema svetovnima vojnama ▪︎ Operetta between the Two World Wars. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 5
P. 522
opereta med obema svetovnima vojnama
njeno Lumpacij vagabund ali zanikrna trojica Johanna Nestroya,21 Pri be
lem konjiču (Im weissen Rössl) Benatzkega, Valčkov čar (Ein Walzertraum)
Oscarja Strausa, Planquettovo Kornevilski zvonovi (Les cloches de Cornevil
le), Zellerjevo Ptičar (Der Vogelhändler), Audranovo Punčka (La poupée),
Kálmánovo Jesenski manevri (Ein Herbstmanöver), Lehárjevo Grof Lu
ksemburški (Der Graf von Luxenburg), Fallovijevo Ločena žena (Die geschi
edene Frau) in Dolarska princesinja (Die Dollarprinzessinen), Offenbachovo
Lepa Helena (La belle Hélène), Jarnovo Logarjeva Krista (Die Försterchristl),
Straussovo Netopir (Die Fledermaus) in Cigan baron ali Čevljar baron22 (Der
Zigeunerbaron), Gilbertovo Čednostna Suzana ali Sramežljiva Suzana (Die
keusche Susanne), Millöckerjevo Dijak prosjak (Der Bettelstudent), Eislerje-
vo Veseli soprog (Der lachende Ehemann), Jonesovo Gejša (The Giesha). Med
domačimi operetami pa je ostal Ipavčev Tičnik, ponavljali pa so Legionari
je in Vogričevo Moč uniforme.23 31. decembra 1909 so prvič uprizorili Parla
ment v deveti deželi, »komično pevsko enodejanko za 5 moških glasov, moš
ki zbor in orkester« Vasilija Mirka,24 28. januarja 1912 pa je zaživela tržaška
praizvedba Parmove operete Caričine amaconke.25
O delovanju v prvem povojnem času imamo le nekaj skopih podat-
kov, saj se je začelo obdobje vzpona fašizma in posledično zaprtje društev,
ki so tvorila osišče, skozi katero je rasla narodna zavest. V tem obdobju
je škedenjsko društvo Velesila zaupalo Kazimirju Sancinu (1898–1976) v
varstvo klavir mezzacoda, na katerem je nastala komična opera Casanova
21 Johann Nestroy, čigar dela so bila v Trstu zelo priljubljena, je celo dvakrat prišel v
mesto, in sicer leta 1851 in 1858. Lugnani, La cultura tedesca, 56. Po podatkih Neu-
bauerja je bil Lumpacij Vagabund prvič uprizorjen v Ljubljani leta 1940. Prim. He-
nrik Neubauer, Opereta v Sloveniji, zgodovinski pregled (Ljubljana: Glasbena matica,
2008), 152. Prevajalec tržaške verzije je bil Fran Gestrin, medtem ko je za ljubljansko
izvedbo besedilo prevedel Niko Štritof.
22 V Edinosti piše, da so predstavo začeli igrati pred sedmimi leti in da je tokrat (6. ja-
nuarja 1909) v Narodnem domu 100. jubilejna uprizoritev. Edinost (Trst) 34, št. 6 (6.
januar 1909): 1, http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-R81HLO2.
23 Po zapisih Henrika Neubauerja je Vogrič predelal Vilharjevo Jamsko Ivanko leta
1895 in delo je po premieri v Tolminu imelo še različne izvedbe, med drugim tudi v
Trstu in Gorici. Neubauer, Opereta v Sloveniji, 150. Isti omenja tudi Vogričeve ope-
rete Lucifer (Trst, 1901), Prvi maj (Trst, 1901), Zgrešeno nadstropje (Tolmin, pred 1.
svet. vojno) in Zlata bajka (Trst, 1906), vendar o tem ni bilo mogoče dobiti več po-
datkov.
24 Edinost (Trst) 34, št. 364 (31. december 1909): 2, http://www.dlib.si/?URN=UR-
N:NBN:SI:doc-QXWP7X1J.
25 Muzikološko odkritje te uprizoritve dolgujemo Darji Frelih. Darja Frelih, »Viktor
Parma: raziskovalna izhodišča«, Muzikološki zbornik 29 (1993): 39–58, http://www.
dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WYC4CCF7.
520
njeno Lumpacij vagabund ali zanikrna trojica Johanna Nestroya,21 Pri be
lem konjiču (Im weissen Rössl) Benatzkega, Valčkov čar (Ein Walzertraum)
Oscarja Strausa, Planquettovo Kornevilski zvonovi (Les cloches de Cornevil
le), Zellerjevo Ptičar (Der Vogelhändler), Audranovo Punčka (La poupée),
Kálmánovo Jesenski manevri (Ein Herbstmanöver), Lehárjevo Grof Lu
ksemburški (Der Graf von Luxenburg), Fallovijevo Ločena žena (Die geschi
edene Frau) in Dolarska princesinja (Die Dollarprinzessinen), Offenbachovo
Lepa Helena (La belle Hélène), Jarnovo Logarjeva Krista (Die Försterchristl),
Straussovo Netopir (Die Fledermaus) in Cigan baron ali Čevljar baron22 (Der
Zigeunerbaron), Gilbertovo Čednostna Suzana ali Sramežljiva Suzana (Die
keusche Susanne), Millöckerjevo Dijak prosjak (Der Bettelstudent), Eislerje-
vo Veseli soprog (Der lachende Ehemann), Jonesovo Gejša (The Giesha). Med
domačimi operetami pa je ostal Ipavčev Tičnik, ponavljali pa so Legionari
je in Vogričevo Moč uniforme.23 31. decembra 1909 so prvič uprizorili Parla
ment v deveti deželi, »komično pevsko enodejanko za 5 moških glasov, moš
ki zbor in orkester« Vasilija Mirka,24 28. januarja 1912 pa je zaživela tržaška
praizvedba Parmove operete Caričine amaconke.25
O delovanju v prvem povojnem času imamo le nekaj skopih podat-
kov, saj se je začelo obdobje vzpona fašizma in posledično zaprtje društev,
ki so tvorila osišče, skozi katero je rasla narodna zavest. V tem obdobju
je škedenjsko društvo Velesila zaupalo Kazimirju Sancinu (1898–1976) v
varstvo klavir mezzacoda, na katerem je nastala komična opera Casanova
21 Johann Nestroy, čigar dela so bila v Trstu zelo priljubljena, je celo dvakrat prišel v
mesto, in sicer leta 1851 in 1858. Lugnani, La cultura tedesca, 56. Po podatkih Neu-
bauerja je bil Lumpacij Vagabund prvič uprizorjen v Ljubljani leta 1940. Prim. He-
nrik Neubauer, Opereta v Sloveniji, zgodovinski pregled (Ljubljana: Glasbena matica,
2008), 152. Prevajalec tržaške verzije je bil Fran Gestrin, medtem ko je za ljubljansko
izvedbo besedilo prevedel Niko Štritof.
22 V Edinosti piše, da so predstavo začeli igrati pred sedmimi leti in da je tokrat (6. ja-
nuarja 1909) v Narodnem domu 100. jubilejna uprizoritev. Edinost (Trst) 34, št. 6 (6.
januar 1909): 1, http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-R81HLO2.
23 Po zapisih Henrika Neubauerja je Vogrič predelal Vilharjevo Jamsko Ivanko leta
1895 in delo je po premieri v Tolminu imelo še različne izvedbe, med drugim tudi v
Trstu in Gorici. Neubauer, Opereta v Sloveniji, 150. Isti omenja tudi Vogričeve ope-
rete Lucifer (Trst, 1901), Prvi maj (Trst, 1901), Zgrešeno nadstropje (Tolmin, pred 1.
svet. vojno) in Zlata bajka (Trst, 1906), vendar o tem ni bilo mogoče dobiti več po-
datkov.
24 Edinost (Trst) 34, št. 364 (31. december 1909): 2, http://www.dlib.si/?URN=UR-
N:NBN:SI:doc-QXWP7X1J.
25 Muzikološko odkritje te uprizoritve dolgujemo Darji Frelih. Darja Frelih, »Viktor
Parma: raziskovalna izhodišča«, Muzikološki zbornik 29 (1993): 39–58, http://www.
dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WYC4CCF7.
520
