Page 532 - Weiss, Jernej, ur./ed. 2021. Opereta med obema svetovnima vojnama ▪︎ Operetta between the Two World Wars. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 5
P. 532
opereta med obema svetovnima vojnama
Peter Andraschke
Odnos Arnolda Schönberga do popularne glasbe:
opereta, vokalna in instrumentalna glasba
Schönberg, eden najpomembnejših ustvarjalcev nove glasbe v 20. stole-
tju, je že v svoji mladosti izkazoval naklonjen odnos do lahkotne glasbe.
Ta je bila zanj kot samouka namreč pomembna. Na vrsto in intenzivnost
ukvarjanja s to glasbo so vplivale njegove življenjske okoliščine. Schönberg
je odrasel ob dunajski zabavni glasbi, ki je bila glasba njegovega otroštva in
mladosti; od nje se je učil in jo posnemal. Poznal jo je z javnih koncertov vo-
jaških godb in salonskih orkestrov, ki so mu bili brezplačno dostopni. Med
letoma 1900 in 1904 je bilo zanj instrumentiranje operet – skupaj približ-
no 6000 strani – nujno in poučno delo, s katerim se je preživljal. V teh le-
tih so že nastala njegova dela 1–6, med njimi Ožarjena noč (Verklärte Na
cht) za godalni sekstet, op. 4, Peleas in Melisanda (Pelleas und Melisande),
op. 5, in začetki kantate Gurrelieder. Operete so se nanašale na takrat us-
pešne skladatelje in dela, ki so se izvajala še med obema vojnama, med dru-
gim na dela Adalberta v. Goldschmidta (1848–1906), Bruna Granichstaed-
tna (1879–1944), pozneje v Berlinu pa na dela Bogumila Zeplerja (1858–1918).
Iz osebnih stikov so se razvila prijateljstva, ki so mu prinesla sodelovanje
v vlogi dirigenta v berlinskem kabaretu Überbrettl Ernsta von Wolzogna,
kjer sta delovala že Edmund Eysler in Oscar Straus. Pred tem je na začetku
leta 1901 napisal kabaretske pesmi Brettl-Lieder, ki bi jih lahko uporabil tudi
v operetah. Wolzogna so prepričale pri gostovanju v dunajskem Karlovem
gledališču, kjer je bil Schönbergov svak Alexander Zemlinsky šest let glas-
beni vodja in je dirigiral zlasti operete.
27. maja 1921 je v Društvu za zasebne glasbene izvedbe na Dunaju potekal
koncert priredb valčkov Johanna Straussa za komorno glasbo, ki so ga pri-
redili Schönberg in njegovi učenci, Webern pa je aranžiral valček Schat
walzer iz operete Cigan baron (Zigeunerbaron). V spisu Der musikalische
Gedanke, ki ga je Schönberg napisal leta 1934 v ameriškem izgnanstvu, so
številni nasveti, tudi o analizi in kompoziciji operete (med drugim Franza
Léharja, Jacquesa Offenbacha, Johanna Straußa) ter o popularni vokalni in
instrumentalni glasbi. Nekateri od teh zapiskov so še danes shranjeni v nje-
govi knjižici. Schönberg je v svoje kompozicije prevzemal popularno glasbo
oziroma se navezoval na njene zvrsti. Podobni glasbeni pristopi se na raz-
lične načine pojavljajo tudi pri njegovih učencih, na primer pri Albanu Ber-
gu, Hannsu Eislerju in Antonu Webernu.
530
Peter Andraschke
Odnos Arnolda Schönberga do popularne glasbe:
opereta, vokalna in instrumentalna glasba
Schönberg, eden najpomembnejših ustvarjalcev nove glasbe v 20. stole-
tju, je že v svoji mladosti izkazoval naklonjen odnos do lahkotne glasbe.
Ta je bila zanj kot samouka namreč pomembna. Na vrsto in intenzivnost
ukvarjanja s to glasbo so vplivale njegove življenjske okoliščine. Schönberg
je odrasel ob dunajski zabavni glasbi, ki je bila glasba njegovega otroštva in
mladosti; od nje se je učil in jo posnemal. Poznal jo je z javnih koncertov vo-
jaških godb in salonskih orkestrov, ki so mu bili brezplačno dostopni. Med
letoma 1900 in 1904 je bilo zanj instrumentiranje operet – skupaj približ-
no 6000 strani – nujno in poučno delo, s katerim se je preživljal. V teh le-
tih so že nastala njegova dela 1–6, med njimi Ožarjena noč (Verklärte Na
cht) za godalni sekstet, op. 4, Peleas in Melisanda (Pelleas und Melisande),
op. 5, in začetki kantate Gurrelieder. Operete so se nanašale na takrat us-
pešne skladatelje in dela, ki so se izvajala še med obema vojnama, med dru-
gim na dela Adalberta v. Goldschmidta (1848–1906), Bruna Granichstaed-
tna (1879–1944), pozneje v Berlinu pa na dela Bogumila Zeplerja (1858–1918).
Iz osebnih stikov so se razvila prijateljstva, ki so mu prinesla sodelovanje
v vlogi dirigenta v berlinskem kabaretu Überbrettl Ernsta von Wolzogna,
kjer sta delovala že Edmund Eysler in Oscar Straus. Pred tem je na začetku
leta 1901 napisal kabaretske pesmi Brettl-Lieder, ki bi jih lahko uporabil tudi
v operetah. Wolzogna so prepričale pri gostovanju v dunajskem Karlovem
gledališču, kjer je bil Schönbergov svak Alexander Zemlinsky šest let glas-
beni vodja in je dirigiral zlasti operete.
27. maja 1921 je v Društvu za zasebne glasbene izvedbe na Dunaju potekal
koncert priredb valčkov Johanna Straussa za komorno glasbo, ki so ga pri-
redili Schönberg in njegovi učenci, Webern pa je aranžiral valček Schat
walzer iz operete Cigan baron (Zigeunerbaron). V spisu Der musikalische
Gedanke, ki ga je Schönberg napisal leta 1934 v ameriškem izgnanstvu, so
številni nasveti, tudi o analizi in kompoziciji operete (med drugim Franza
Léharja, Jacquesa Offenbacha, Johanna Straußa) ter o popularni vokalni in
instrumentalni glasbi. Nekateri od teh zapiskov so še danes shranjeni v nje-
govi knjižici. Schönberg je v svoje kompozicije prevzemal popularno glasbo
oziroma se navezoval na njene zvrsti. Podobni glasbeni pristopi se na raz-
lične načine pojavljajo tudi pri njegovih učencih, na primer pri Albanu Ber-
gu, Hannsu Eislerju in Antonu Webernu.
530
