Page 534 - Weiss, Jernej, ur./ed. 2021. Opereta med obema svetovnima vojnama ▪︎ Operetta between the Two World Wars. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 5
P. 534
opereta med obema svetovnima vojnama
Ključne besede: opereta, spolna osvoboditev, nacionalsocializem, varni
prostor, Pariz, Dunaj, Berlin
Ryszard Daniel Golianek
Nacionalni stereotipi in politična vprašanja v Poljski poroki
(1937) Josepha Beera
Opereta Poljska poroka (Polnische Hochzeit), ki jo je leta 1937 napisal Jo-
seph Beer po verzih Alfreda Grünwalda in Fritza Löhner-Bede, je ena naj-
zanimivejših operet s poljsko tematiko. Avtorji Poljakov niso prikazali le
kot eksotično etnično skupino, ampak so poskušali na bolj podroben na-
čin predstaviti bistvena kulturna vprašanja. Že sam naslov – Poljska poroka
– implicira tradicijo razkošnih poročnih praznovanj na Poljskem, vendar
pa pričujoča analiza razkriva vrsto aluzij, ki se nanašajo na poljsko tradi-
cijo in kulturo, kar dokazuje poglobljeno poznavanje nacionalnega ozad-
ja. Zdi se, da je k temu znatno pripomogel sam Beer, ki je odraščal na Polj-
skem in med Poljaki.
Najmočnejše aluzije na poljsko resničnost lahko opazimo v sferi jezika, ki
ga uporabljajo liki, tisto, kar igra pomembno vlogo pri oblikovanju nacio-
nalnih vrednot v strukturi operete, pa so glasbene kategorije, povezane s
poljskimi značilnostmi. Elementi nacionalne kulture, zlasti narodni plesi,
kot so mazurka, krakovjak in poloneza, se tipično uporabljajo za karakteri-
zacijo poljskih likov in z njimi povezanega dogajanja na odru.
Zgodba Poljske poroke se odvija v 19. stoletju, v času, ko na evropskih ze-
mljevidih ni bilo poljske države, saj je zaradi delitev v 18. stoletju preneha-
la obstajati. Dogajanje je postavljeno v poljsko graščino v ruskem obmo-
čju razdeljene Poljske, kar ustvarja dodatno politično napetost. Trenja med
Poljaki in Rusi ter prevlada ruskega okupatorja se stopnjujejo s političnimi
vprašanji, ki jih avtorji nenehno uvajajo v zaplet operete.
Ključne besede: Joseph Beer, Poljska poroka, poljska kultura, nacionalni
stereotipi
Igor Grdina
Operetna izkušnja
Opereta je žanr paradoksov: čeprav pripada zgodovini in ustvarjalno ni več
živa, je recepcijsko še zmerom uspešna. Tudi njena libretistična tradicija se
nadaljuje v besedilih glasbenih komedij. Hkrati pa je izpostavljena kritiki
ne samo na ravni posameznih del, temveč tudi na splošno – kot avtorefe-
rencialni gledališki žanr, čeprav je to pretežno posledica njene navezano-
532
Ključne besede: opereta, spolna osvoboditev, nacionalsocializem, varni
prostor, Pariz, Dunaj, Berlin
Ryszard Daniel Golianek
Nacionalni stereotipi in politična vprašanja v Poljski poroki
(1937) Josepha Beera
Opereta Poljska poroka (Polnische Hochzeit), ki jo je leta 1937 napisal Jo-
seph Beer po verzih Alfreda Grünwalda in Fritza Löhner-Bede, je ena naj-
zanimivejših operet s poljsko tematiko. Avtorji Poljakov niso prikazali le
kot eksotično etnično skupino, ampak so poskušali na bolj podroben na-
čin predstaviti bistvena kulturna vprašanja. Že sam naslov – Poljska poroka
– implicira tradicijo razkošnih poročnih praznovanj na Poljskem, vendar
pa pričujoča analiza razkriva vrsto aluzij, ki se nanašajo na poljsko tradi-
cijo in kulturo, kar dokazuje poglobljeno poznavanje nacionalnega ozad-
ja. Zdi se, da je k temu znatno pripomogel sam Beer, ki je odraščal na Polj-
skem in med Poljaki.
Najmočnejše aluzije na poljsko resničnost lahko opazimo v sferi jezika, ki
ga uporabljajo liki, tisto, kar igra pomembno vlogo pri oblikovanju nacio-
nalnih vrednot v strukturi operete, pa so glasbene kategorije, povezane s
poljskimi značilnostmi. Elementi nacionalne kulture, zlasti narodni plesi,
kot so mazurka, krakovjak in poloneza, se tipično uporabljajo za karakteri-
zacijo poljskih likov in z njimi povezanega dogajanja na odru.
Zgodba Poljske poroke se odvija v 19. stoletju, v času, ko na evropskih ze-
mljevidih ni bilo poljske države, saj je zaradi delitev v 18. stoletju preneha-
la obstajati. Dogajanje je postavljeno v poljsko graščino v ruskem obmo-
čju razdeljene Poljske, kar ustvarja dodatno politično napetost. Trenja med
Poljaki in Rusi ter prevlada ruskega okupatorja se stopnjujejo s političnimi
vprašanji, ki jih avtorji nenehno uvajajo v zaplet operete.
Ključne besede: Joseph Beer, Poljska poroka, poljska kultura, nacionalni
stereotipi
Igor Grdina
Operetna izkušnja
Opereta je žanr paradoksov: čeprav pripada zgodovini in ustvarjalno ni več
živa, je recepcijsko še zmerom uspešna. Tudi njena libretistična tradicija se
nadaljuje v besedilih glasbenih komedij. Hkrati pa je izpostavljena kritiki
ne samo na ravni posameznih del, temveč tudi na splošno – kot avtorefe-
rencialni gledališki žanr, čeprav je to pretežno posledica njene navezano-
532
