Page 533 - Weiss, Jernej, ur./ed. 2021. Opereta med obema svetovnima vojnama ▪︎ Operetta between the Two World Wars. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 5
P. 533
povzetki
Ključne besede: Schönberg, opereta, popularna glasba, vokalna glasba, in-
strumentalna glasba
Luisa Antoni
Trst (in Gorica) v blesteči luči trojezičnih operet
V prispevku avtorica razišče predvojno in medvojno glasbeno sceno v Tr-
stu in Gorici. Iz njenih raziskav se prvič tako jasno pokaže, da so operete
izvajali v vseh treh jezikih teritorija (italijanščini, slovenščini in nemščini).
Izvajalci so bili tako italijanske kot nemške potujoče skupine, ni pa manj-
kalo niti domačih ustvarjalcev in poustvarjalcev, predvsem v slovenskih
društvih. Najbolj živahna je bila nemška ponudba, ki sega v 19. stoletje in
je bila zgled italijanski in slovenski. S Trstom so imeli močne vezi sklada-
telji, kot sta Franz Lehár in Franz Suppé. Okrog slovenskih domačih in tu-
jih operet se je v Trstu vnela polemika med Emilom Adamičem in Mirkom
Poličem. Bogato gledališko-glasbeno ponudbo je presekal fašizem, ki je im-
poniral samo italijanske operete. Ko so slovenski glasbeniki, gledališčniki
in intelektualci zapustili Trst, se je italijanska ponudba dodatno okrepila in
opereta je bila tudi vez z italijansko govorečimi društvi v Istri in Dalmaciji.
Ključne besede: Opereta, Trst, Gorica, Nemške potujoče skupine, Italijan-
ske potujoče skupine
Kevin Clarke
Opereta kot varni prostor
Ali je bil svet operete Jacquesa Offenbacha v Parizu šestdesetih let 19. sto-
letja zaščiten svet, kjer so se lahko avtorji, igralke in občinstvo vedli na na-
čin, ki je bil »zunaj« nepredstavljiv – kar zadeva moralno vedenje, spolno
aktivnost, norme spola in politično eksplicitnost? Je to razlog, da je ta mo-
ralno »nevarna« oblika glasbenega gledališča postala priljubljena po vsem
svetu in hkrati sprožila takšno ogorčenje? To so vidiki, ki jih preučuje Ke-
vin Clark z razpravo o tem, kako je »spolno osvobojeno« obliko izvirne
operete zamenjala nostalgična različica žanra in kako so poznejše generaci-
je v opereti odkrile različne »varne prostore«, zlasti po letu 1933 v nacistični
Nemčiji in končno po drugi svetovni vojni po vsem svetu, pri čemer so pro-
vokativno in moderno umetniško obliko spremenile v nostalgično »proti-
bolečinsko sredstvo« za travmatizirano generacijo, ki je preživela vojno. Ali
naj se kot raziskovalci sprijaznimo, da se zgodovina tega žanra s tem konča,
ali pa obstajajo načini, da se vrnemo k temu, kar je opereto naredilo tako
revolucionarno in veličastno?
531
Ključne besede: Schönberg, opereta, popularna glasba, vokalna glasba, in-
strumentalna glasba
Luisa Antoni
Trst (in Gorica) v blesteči luči trojezičnih operet
V prispevku avtorica razišče predvojno in medvojno glasbeno sceno v Tr-
stu in Gorici. Iz njenih raziskav se prvič tako jasno pokaže, da so operete
izvajali v vseh treh jezikih teritorija (italijanščini, slovenščini in nemščini).
Izvajalci so bili tako italijanske kot nemške potujoče skupine, ni pa manj-
kalo niti domačih ustvarjalcev in poustvarjalcev, predvsem v slovenskih
društvih. Najbolj živahna je bila nemška ponudba, ki sega v 19. stoletje in
je bila zgled italijanski in slovenski. S Trstom so imeli močne vezi sklada-
telji, kot sta Franz Lehár in Franz Suppé. Okrog slovenskih domačih in tu-
jih operet se je v Trstu vnela polemika med Emilom Adamičem in Mirkom
Poličem. Bogato gledališko-glasbeno ponudbo je presekal fašizem, ki je im-
poniral samo italijanske operete. Ko so slovenski glasbeniki, gledališčniki
in intelektualci zapustili Trst, se je italijanska ponudba dodatno okrepila in
opereta je bila tudi vez z italijansko govorečimi društvi v Istri in Dalmaciji.
Ključne besede: Opereta, Trst, Gorica, Nemške potujoče skupine, Italijan-
ske potujoče skupine
Kevin Clarke
Opereta kot varni prostor
Ali je bil svet operete Jacquesa Offenbacha v Parizu šestdesetih let 19. sto-
letja zaščiten svet, kjer so se lahko avtorji, igralke in občinstvo vedli na na-
čin, ki je bil »zunaj« nepredstavljiv – kar zadeva moralno vedenje, spolno
aktivnost, norme spola in politično eksplicitnost? Je to razlog, da je ta mo-
ralno »nevarna« oblika glasbenega gledališča postala priljubljena po vsem
svetu in hkrati sprožila takšno ogorčenje? To so vidiki, ki jih preučuje Ke-
vin Clark z razpravo o tem, kako je »spolno osvobojeno« obliko izvirne
operete zamenjala nostalgična različica žanra in kako so poznejše generaci-
je v opereti odkrile različne »varne prostore«, zlasti po letu 1933 v nacistični
Nemčiji in končno po drugi svetovni vojni po vsem svetu, pri čemer so pro-
vokativno in moderno umetniško obliko spremenile v nostalgično »proti-
bolečinsko sredstvo« za travmatizirano generacijo, ki je preživela vojno. Ali
naj se kot raziskovalci sprijaznimo, da se zgodovina tega žanra s tem konča,
ali pa obstajajo načini, da se vrnemo k temu, kar je opereto naredilo tako
revolucionarno in veličastno?
531
