Page 536 - Weiss, Jernej, ur./ed. 2021. Opereta med obema svetovnima vojnama ▪︎ Operetta between the Two World Wars. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 5
P. 536
opereta med obema svetovnima vojnama
la le na nacionalne kulturne predsodke, temveč je oblikovala tudi globalno
vizijo kultur, kot je pokazal Theodor Adorno (v tekstu »Paralipomena«) s
primerjavo med francoskim »razvedrilom« in »resno« nemško umetnostjo.
Ključne besede: litovska glasba, opereta, opera, kabaret
Matthieu Guillot
Opereta kot kulturni in zgodovinski simptom:
Offenbach skozi Karla Krausa
Opereta je morda bolj osupljiv simptom kot pa preprost glasbeni žanr. Nje-
no resnično vsebino, ki niha med frivolno in resno glasbo, med razvedri-
lom in duhom časa, lahko analiziramo na podlagi pisanja Karla Krausa
(1874–1936). Slavni dunajski polemik je ustvaril vrsto priredbi Offenbacho-
vih operet. Opereta namreč razkriva svoj potencial, da prikrije realnost
– »neresnico« v smislu Theodora Adorna. Za Krausa, ki je Offenbacha na
novo odkrival skozi prizmo svojega časa, so resnični temelj operete »zako-
nitosti kaosa«: te namreč združujejo pomirjujoč učinek glasbe z nedolžno
radostjo, ki v zmešnjavi nakazuje »resnično absurdnost sveta«. Kraus je v
svojih slovitih javnih branjih (imenovanih »gledališče poezije«) iznašel izvi-
ren pristop, ki poudarja satirično vsebino knjižic.
Ključne besede: Karl Kraus, J. Offenbach, Karl Kraus, J. Offenbach, zgodo-
vinski simptom, sociološka opereta
Fatima Hadžić
Opereta v Sarajevu med svetovnima vojnama
Narodno gledališče v Sarajevu, ustanovljeno leta 1919 (in odprto leta 1921),
je predstavljalo prvi profesionalni gledališki ansambel v Bosni in Hercego-
vini ter središče sarajevskega kulturnega življenja med svetovnima vojna-
ma. Močan vpliv te ustanove na razvoj glasbene kulture se je kazal zlasti
v uprizarjanju tako imenovanih komadov s petjem in operet, ki so bili del
njenega rednega repertoarja. Izvajanje operet in drugih vrst glasbenih gle-
daliških del je bilo neprecenljivo za razvoj glasbene kulture, saj je spodbu-
dilo ustanovitev glasbenih ansamblov in gledališkega zbora ter zaposlitev
profesionalnih glasbenikov, dirigentov in vokalnih solistov.
Glasbeni del repertoarja je bil najbolj priljubljen in obiskan, apetit sara-
jevske publike po »glasbenih predstavah« izrazito zabavnega značaja pa je
privedel tudi do tega, da je bila opereta vključena v redni gledališki reper-
toar. To se je zgodilo dvakrat, od sezone 1923/24 do 1927, in nato od sezone
1935/36 do začetka vojne leta 1941. V dveh desetletjih je bilo na odru sara-
534
la le na nacionalne kulturne predsodke, temveč je oblikovala tudi globalno
vizijo kultur, kot je pokazal Theodor Adorno (v tekstu »Paralipomena«) s
primerjavo med francoskim »razvedrilom« in »resno« nemško umetnostjo.
Ključne besede: litovska glasba, opereta, opera, kabaret
Matthieu Guillot
Opereta kot kulturni in zgodovinski simptom:
Offenbach skozi Karla Krausa
Opereta je morda bolj osupljiv simptom kot pa preprost glasbeni žanr. Nje-
no resnično vsebino, ki niha med frivolno in resno glasbo, med razvedri-
lom in duhom časa, lahko analiziramo na podlagi pisanja Karla Krausa
(1874–1936). Slavni dunajski polemik je ustvaril vrsto priredbi Offenbacho-
vih operet. Opereta namreč razkriva svoj potencial, da prikrije realnost
– »neresnico« v smislu Theodora Adorna. Za Krausa, ki je Offenbacha na
novo odkrival skozi prizmo svojega časa, so resnični temelj operete »zako-
nitosti kaosa«: te namreč združujejo pomirjujoč učinek glasbe z nedolžno
radostjo, ki v zmešnjavi nakazuje »resnično absurdnost sveta«. Kraus je v
svojih slovitih javnih branjih (imenovanih »gledališče poezije«) iznašel izvi-
ren pristop, ki poudarja satirično vsebino knjižic.
Ključne besede: Karl Kraus, J. Offenbach, Karl Kraus, J. Offenbach, zgodo-
vinski simptom, sociološka opereta
Fatima Hadžić
Opereta v Sarajevu med svetovnima vojnama
Narodno gledališče v Sarajevu, ustanovljeno leta 1919 (in odprto leta 1921),
je predstavljalo prvi profesionalni gledališki ansambel v Bosni in Hercego-
vini ter središče sarajevskega kulturnega življenja med svetovnima vojna-
ma. Močan vpliv te ustanove na razvoj glasbene kulture se je kazal zlasti
v uprizarjanju tako imenovanih komadov s petjem in operet, ki so bili del
njenega rednega repertoarja. Izvajanje operet in drugih vrst glasbenih gle-
daliških del je bilo neprecenljivo za razvoj glasbene kulture, saj je spodbu-
dilo ustanovitev glasbenih ansamblov in gledališkega zbora ter zaposlitev
profesionalnih glasbenikov, dirigentov in vokalnih solistov.
Glasbeni del repertoarja je bil najbolj priljubljen in obiskan, apetit sara-
jevske publike po »glasbenih predstavah« izrazito zabavnega značaja pa je
privedel tudi do tega, da je bila opereta vključena v redni gledališki reper-
toar. To se je zgodilo dvakrat, od sezone 1923/24 do 1927, in nato od sezone
1935/36 do začetka vojne leta 1941. V dveh desetletjih je bilo na odru sara-
534
