Page 538 - Weiss, Jernej, ur./ed. 2021. Opereta med obema svetovnima vojnama ▪︎ Operetta between the Two World Wars. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 5
P. 538
opereta med obema svetovnima vojnama

Ključne besede: identiteta v opereti, zgodovinska realnost, nacionalna hi-
mna, dunajska opereta

Luba Kijanovska
Ukrajinska opereta v dvajsetih in tridesetih letih
kot ogledalo družbeno-političnih procesov
Če želimo predstaviti pogoje za razvoj ukrajinske operete 20. stoletja, zlasti
v času med obema vojnama, moramo upoštevati različne družbenopolitič-
ne razmere v dveh delih države, ki so gotovo vplivale na estetski in umetni-
ški temelj operete. Posebne razmere nacionalno-kulturnega razvoja so vla-
dale v delu Ukrajine, ki je spadal pod Ruski imperij in nato pod Sovjetsko
zvezo, popolnoma drugačne možnosti kulturnega razvoja pa so obstajale v
delu države, ki je pred prvo svetovno vojno spadal v Habsburško monar-
hijo, v 20. in 30. letih 20. stoletja pa pod Drugo poljsko republiko. Zato se
je žanr operete v različnih družbenopolitičnih realnostih v teh dveh ukra-
jinskih regijah oblikoval in razvijal različno – vendar pod vplivom inhe-
rentnih mentalnih lastnosti Ukrajincev in folklorne tradicije z gledališko
komponento. Ukrajinska opereta medvojnega obdobja se je v obeh delih
Ukrajine, ki sta spadala k različnim državam, razvijala pod pogoji, ki jih je
imela ta glasbenogledališka zvrst. Zgodba Rjabove operete Poroka v Mali­
novki nedvomno priča o strogem komunističnem nadzoru nad tako vedro
zvrstjo, kot je opereta. Ukrajinsko prebivalstvo Galicije, ki je bilo še vedno
brez države, je potrebovalo opereto za ohranitev nacionalne zavesti ter he-
roiziranje in romantiziranje osvobodilnih bojev prve svetovne vojne. Te ci-
lje so uspešno dosegle zlasti operete Jaroslava Barniča.
Ključne besede: ukrajinska opereta, komunistični ideološki nadzor, sodob-
no gledališče, galicijska glasbena tradicija, narodno-patriotska tematika

Ana Kocjančič
Scenografija operete na Slovenskem v luči zgodovinske
avantgarde
Avantgardno gibanje je slovenska poklicna gledališča zajelo v tridesetih
letih dvajsetega stoletja. Tedaj so režiserji in scenografi mlajše generacije
na naše poklicne gledališke in operne odre zanesli nove likovne in gleda-
liške smernice. Med pomembnejše režiserje te generacije so sodili Bratko
Kreft, Ferdo Delak in Bojan Stupica, ki so si prve izkušnje nabirali pri pri-
znanih gledaliških imenih v tujini (Erwin Piscator, Herwarth Walden in
Rudolf Blümmer) in z delovanjem na amaterskih in ljudskih odrih po Slo-

536
   533   534   535   536   537   538   539   540   541   542   543