Page 549 - Weiss, Jernej, ur./ed. 2021. Opereta med obema svetovnima vojnama ▪︎ Operetta between the Two World Wars. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 5
P. 549
povzetki
riboru, katerega Opera je 1. maja 1920 z uprizoritvijo priljubljene Hervéjeve
operete Mam’zelle Nitouche odprla svoja vrata. Tej so v naslednjih sezonah
sledile številne operete Oscarja Strausa, Franza Lehárja, Lea Falla, Oskar-
ja Nedbala, Imreja Kálmána, Ralpha Benatzkega idr. Tudi slovenski skla-
datelji so se po prvi svetovni vojni začeli izdatneje posvečati opereti. Poleg
treh operet Viktorja Parme so v Operi narodnega gledališča v Mariboru v
obdobju med obema svetovnima vojnama izvedli še operete Josipa Jiran-
ka, Pavla Rasbergerja, Danila Bučarja, Marjana Kozine in Radovana Gob-
ca. Pregled delovanja mariborske Opere med obema vojnama kaže, da so
operetne predstave tedaj zasedale več kot dve tretjini celotnega repertoar-
ja. Tako je opereta v Mariboru prevladovala vse do začetka druge svetov-
ne vojne, ko je bilo tamkajšnje Narodno gledališče prisiljeno zapreti svoja
vrata. Prispevek izpostavi nekatere najpomembnejše poustvarjalne dosež-
ke Opere narodnega gledališča v Mariboru na področju operete med obe-
ma svetovnima vojnama kot tudi odmeve nanje v tamkajšnjem časopisju.
Na ta način osvetli izjemen pomen operete, ki ga je ta vtisnila širšim druž-
beno-kulturnim potezam spodnještajerske prestolnice.
Ključne besede: Opereta, Maribor, Viktor Parma, Andro Mitrović, Ljubljana
Ingeborg Zechner
Opereta se sreča z zvočnim filmom: Medijske perspektive
nadnacionalne filmske operete na začetku 30. let
Za standard zvočnega filma, ki je v Nemčiji začel nastajati v začetku 30. let,
je bila odrska opereta pomembna referenca. Filmska opereta je prevzela
konvencije odrskega žanra in hkrati s snemalnimi tehnologijami, na ka-
terih temeljita film in radio, dobila možnost neposrednega mednarodne-
ga širjenja. Poleg tega je glasba filmskih operet v obliki filmskih uspešnic
po eni strani doživela zamenjavo medija, po drugi strani pa usmerila osre-
dotočenost sodobnega občinstva na filmsko glasbo, in sicer s posnetki na
ploščah, natisnjenim notnim gradivom in izvedbo v obliki plesne glasbe. V
okviru strategije internacionalizacije nemške filmske industrije so nemška
filmska podjetja na začetku 30. let izdelala tako imenovane jezikovne raz-
ličice z različnimi igralskimi zasedbami, med drugim za francoski in ita-
lijanski trg. Pri mednarodnem širjenju filmske operete z jezikovnimi raz-
ličicami je vsekakor mogoče prepoznati očitne vzporednice uprizoritvam
in priredbam odrskih operet oziroma drugih žanrov glasbenega gledali-
šča. Ta članek osvetljuje kompleksne medijske razsežnosti filmske opere-
te na začetku 30. let na primerih Caričina podveza (Ich und die Kaiserin),
547
riboru, katerega Opera je 1. maja 1920 z uprizoritvijo priljubljene Hervéjeve
operete Mam’zelle Nitouche odprla svoja vrata. Tej so v naslednjih sezonah
sledile številne operete Oscarja Strausa, Franza Lehárja, Lea Falla, Oskar-
ja Nedbala, Imreja Kálmána, Ralpha Benatzkega idr. Tudi slovenski skla-
datelji so se po prvi svetovni vojni začeli izdatneje posvečati opereti. Poleg
treh operet Viktorja Parme so v Operi narodnega gledališča v Mariboru v
obdobju med obema svetovnima vojnama izvedli še operete Josipa Jiran-
ka, Pavla Rasbergerja, Danila Bučarja, Marjana Kozine in Radovana Gob-
ca. Pregled delovanja mariborske Opere med obema vojnama kaže, da so
operetne predstave tedaj zasedale več kot dve tretjini celotnega repertoar-
ja. Tako je opereta v Mariboru prevladovala vse do začetka druge svetov-
ne vojne, ko je bilo tamkajšnje Narodno gledališče prisiljeno zapreti svoja
vrata. Prispevek izpostavi nekatere najpomembnejše poustvarjalne dosež-
ke Opere narodnega gledališča v Mariboru na področju operete med obe-
ma svetovnima vojnama kot tudi odmeve nanje v tamkajšnjem časopisju.
Na ta način osvetli izjemen pomen operete, ki ga je ta vtisnila širšim druž-
beno-kulturnim potezam spodnještajerske prestolnice.
Ključne besede: Opereta, Maribor, Viktor Parma, Andro Mitrović, Ljubljana
Ingeborg Zechner
Opereta se sreča z zvočnim filmom: Medijske perspektive
nadnacionalne filmske operete na začetku 30. let
Za standard zvočnega filma, ki je v Nemčiji začel nastajati v začetku 30. let,
je bila odrska opereta pomembna referenca. Filmska opereta je prevzela
konvencije odrskega žanra in hkrati s snemalnimi tehnologijami, na ka-
terih temeljita film in radio, dobila možnost neposrednega mednarodne-
ga širjenja. Poleg tega je glasba filmskih operet v obliki filmskih uspešnic
po eni strani doživela zamenjavo medija, po drugi strani pa usmerila osre-
dotočenost sodobnega občinstva na filmsko glasbo, in sicer s posnetki na
ploščah, natisnjenim notnim gradivom in izvedbo v obliki plesne glasbe. V
okviru strategije internacionalizacije nemške filmske industrije so nemška
filmska podjetja na začetku 30. let izdelala tako imenovane jezikovne raz-
ličice z različnimi igralskimi zasedbami, med drugim za francoski in ita-
lijanski trg. Pri mednarodnem širjenju filmske operete z jezikovnimi raz-
ličicami je vsekakor mogoče prepoznati očitne vzporednice uprizoritvam
in priredbam odrskih operet oziroma drugih žanrov glasbenega gledali-
šča. Ta članek osvetljuje kompleksne medijske razsežnosti filmske opere-
te na začetku 30. let na primerih Caričina podveza (Ich und die Kaiserin),
547
