Page 545 - Weiss, Jernej, ur./ed. 2021. Opereta med obema svetovnima vojnama ▪︎ Operetta between the Two World Wars. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 5
P. 545
povzetki
Ključne besede: opereta, Slovenija, Ljubljana, Maribor, Radovan Gobec,
Planinska roža
Karmen Salmič Kovačič
Po sledeh ozadja »mariborske operetne vojne«
po drugi svetovni vojni in nadaljnja pot operete
v SNG Maribor
Že pri prvi premieri mariborskega Operetnega ansambla iz leta 1952 so bili
nakazani nastavki za večplastnost ozadja razmišljanja nasprotnikov opere-
te oziroma silnic in faktorjev, ki so pripeljali do »vojne« zoper opereto na
vseslovenski ravni leta 1963 in jo tudi »uspešno« zatrli za četrt stoletja. Gle-
de na ideološko ozadje je bila opereta obsojena na izgon s slovenskih poklic-
nih odrov že kot žanr zaradi svojega izvora – ker je nastala in se razširila na
kapitalističnih tleh, ne glede na ostale atribute. Drugi vidik, ki se nakazuje
iz polemičnih razprav, je estetski – odnos do visoke (resne) kulture, ki se ji
avtomatsko pripisuje kakovost v primerjavi z lahkotnejšimi in zabavnejši-
mi žanri. Tretji vidik je kriterij sodobnosti, vendar v smislu socialističnega
realizma. Ta se znajde na enakih ideoloških izhodiščih kot prva dva. Ideja
napredka in avantgardne umetnosti je nastala namreč v okvirih revolucio-
narne levičarske ideologije in filozofije. Kljub temu, da se v polemiki odpre-
jo še drugačne teme, kot so center – provinca, razmerje opera – drama, hu-
mor v glasbi, je bil ideološko-politični vidik osrednji, iz katerega so izhajali
ostali. Ker je bilo izjemno dolgo odklanjanje operetnega žanra vsesloven-
ski fenomen, so nas v prispevku sledi vodile do domneve, da sta bili ključni
osebnosti tega »ozadja« na Slovenskem, ki je imela bolj ortodoksno zakoli-
čen in nepopustljiv idejni referenčni sistem kot druge jugoslovanske repu-
blike, marksistični filozof in sociolog Boris Ziherl ter literarni zgodovinar
in karizmatični profesor primerjalne književnosti Dušan Pirjevec. Odlo-
čilno za slovensko kulturo je bilo tudi Pirjevčevo (ne)sprejemanje transcen-
dence, ki se v umetnosti razkrije kot čista bit.
Ključne besede: opereta, Slovensko narodno gledališče Maribor, »maribor-
ska operetna vojna«, Operetni ansambel Maribor, socialistični realizem,
Boris Ziherl, Dušan Pirjevec
Stefan Schmidl, Timur Sijaric
Subverzivna poslušnost: filmska glasba dunajske trilogije
Willija Forsta
Opereta je značilen primer mnogovrstnosti elementov v glasbi. Pri teh je
zlasti pomembno, da prepričevalno vlogo ideološkega delovanja operete
543
Ključne besede: opereta, Slovenija, Ljubljana, Maribor, Radovan Gobec,
Planinska roža
Karmen Salmič Kovačič
Po sledeh ozadja »mariborske operetne vojne«
po drugi svetovni vojni in nadaljnja pot operete
v SNG Maribor
Že pri prvi premieri mariborskega Operetnega ansambla iz leta 1952 so bili
nakazani nastavki za večplastnost ozadja razmišljanja nasprotnikov opere-
te oziroma silnic in faktorjev, ki so pripeljali do »vojne« zoper opereto na
vseslovenski ravni leta 1963 in jo tudi »uspešno« zatrli za četrt stoletja. Gle-
de na ideološko ozadje je bila opereta obsojena na izgon s slovenskih poklic-
nih odrov že kot žanr zaradi svojega izvora – ker je nastala in se razširila na
kapitalističnih tleh, ne glede na ostale atribute. Drugi vidik, ki se nakazuje
iz polemičnih razprav, je estetski – odnos do visoke (resne) kulture, ki se ji
avtomatsko pripisuje kakovost v primerjavi z lahkotnejšimi in zabavnejši-
mi žanri. Tretji vidik je kriterij sodobnosti, vendar v smislu socialističnega
realizma. Ta se znajde na enakih ideoloških izhodiščih kot prva dva. Ideja
napredka in avantgardne umetnosti je nastala namreč v okvirih revolucio-
narne levičarske ideologije in filozofije. Kljub temu, da se v polemiki odpre-
jo še drugačne teme, kot so center – provinca, razmerje opera – drama, hu-
mor v glasbi, je bil ideološko-politični vidik osrednji, iz katerega so izhajali
ostali. Ker je bilo izjemno dolgo odklanjanje operetnega žanra vsesloven-
ski fenomen, so nas v prispevku sledi vodile do domneve, da sta bili ključni
osebnosti tega »ozadja« na Slovenskem, ki je imela bolj ortodoksno zakoli-
čen in nepopustljiv idejni referenčni sistem kot druge jugoslovanske repu-
blike, marksistični filozof in sociolog Boris Ziherl ter literarni zgodovinar
in karizmatični profesor primerjalne književnosti Dušan Pirjevec. Odlo-
čilno za slovensko kulturo je bilo tudi Pirjevčevo (ne)sprejemanje transcen-
dence, ki se v umetnosti razkrije kot čista bit.
Ključne besede: opereta, Slovensko narodno gledališče Maribor, »maribor-
ska operetna vojna«, Operetni ansambel Maribor, socialistični realizem,
Boris Ziherl, Dušan Pirjevec
Stefan Schmidl, Timur Sijaric
Subverzivna poslušnost: filmska glasba dunajske trilogije
Willija Forsta
Opereta je značilen primer mnogovrstnosti elementov v glasbi. Pri teh je
zlasti pomembno, da prepričevalno vlogo ideološkega delovanja operete
543
