Page 546 - Weiss, Jernej, ur./ed. 2021. Opereta med obema svetovnima vojnama ▪︎ Operetta between the Two World Wars. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 5
P. 546
opereta med obema svetovnima vojnama
obravnavamo v njenih zgodovinskih manifestacijah. Prispevek bo preučil
svojevrsten primer te prakse, in sicer prisvajanje žanra v filmu – mediju, ki
je s svojimi sredstvi dodatno spodbudil in okrepil funkcije operete. Ta pri-
mer pride še bolj do izraza na ozadju zgodovinskega konteksta predmeta
raziskovanja: obdobja nacionalsocializma v Avstriji. Prispevek bo prek ana-
lize »dunajske trilogije« režiserja Willija Forsta, ki sestoji iz celovečercev
Opereta (1940), Wiener Blut (1942) in Wiener Mädeln (1944–1949), demon-
striral obogatitev operete s podobami, tempom in – kot rezultatom te inter-
pretacije – pomenom. Razumevanje tega bo ključna točka argumentacije,
saj je neločljivo povezano z očitno ambivalenco: ali je »dunajska trilogija«
zgolj sredstvo eskapizma in se zato sklada s ključno doktrino, ki prevladu-
je v filmu tretjega rajha? Ali pa gre, kot je pozneje trdil Willi Forst, za iz-
raz »avstrijske esence« in potemtakem za disidentsko izjavo, uperjeno proti
rajhu? Da bi odgovorili na to vprašanje, se bomo oprli na nedavno odkrite
avtografe partitur za filme, ki omogočajo vpogled v postopek prirejanja in
prilagajanja operete za filmsko platno.
Ključne besede: filmska glasba, nacionalsocialistični film, Wien-film, Willi
Forst, Willy Schmidt-Gentner
Borut Smrekar
Marjan Kozina: Majda
V obdobju razcveta izvirne slovenske operete med obema svetovnima voj-
nama po kakovosti glasbe izstopa opereta Majda Marjana Kozine. Kozina
je sprva nameraval napisati le nekaj glasbenih točk k veseloigri Josipa Fra-
na Knafliča Kmečki teater, kar pa je sčasoma preraslo v opereto. Vzpored-
no je nastala tudi radijska opereta in kot tako jo je leta 1935 trikrat predva-
jala ljubljanska radijska postaja. Gledališko uresničitev je Majda dočakala
istega leta v Mariboru. Kljub uspehu pa, predvsem zaradi šibkega libreta, na
tuje odre ni mogla prodreti,
Leta 2001 so Majdo ponovno koncertno izvedli. Izvedba, za katero je Igor
Grdina napisal nov libreto, je bila uspešna. Izkazalo se je, da je Kozinova
glasba še vedno sveža in privlačna. Kozina je brez predsodkov črpal iz te-
danje aktualne popularne glasbe in jo cepil na srednjeevropski operetni
melos, vendar med glasbenimi točkami ni prebojne uspešnice, ki bi delo
zaznamovala.
Opereta Majda je Kozinovo prvo večje delo in hkrati prekinitev njegovega
skladateljskega molka po zaključku študija kompozicije leta 1932. Kozina se
je kasneje uveljavil kot eden vodilnih slovenskih skladateljev, o opereti Maj
544
obravnavamo v njenih zgodovinskih manifestacijah. Prispevek bo preučil
svojevrsten primer te prakse, in sicer prisvajanje žanra v filmu – mediju, ki
je s svojimi sredstvi dodatno spodbudil in okrepil funkcije operete. Ta pri-
mer pride še bolj do izraza na ozadju zgodovinskega konteksta predmeta
raziskovanja: obdobja nacionalsocializma v Avstriji. Prispevek bo prek ana-
lize »dunajske trilogije« režiserja Willija Forsta, ki sestoji iz celovečercev
Opereta (1940), Wiener Blut (1942) in Wiener Mädeln (1944–1949), demon-
striral obogatitev operete s podobami, tempom in – kot rezultatom te inter-
pretacije – pomenom. Razumevanje tega bo ključna točka argumentacije,
saj je neločljivo povezano z očitno ambivalenco: ali je »dunajska trilogija«
zgolj sredstvo eskapizma in se zato sklada s ključno doktrino, ki prevladu-
je v filmu tretjega rajha? Ali pa gre, kot je pozneje trdil Willi Forst, za iz-
raz »avstrijske esence« in potemtakem za disidentsko izjavo, uperjeno proti
rajhu? Da bi odgovorili na to vprašanje, se bomo oprli na nedavno odkrite
avtografe partitur za filme, ki omogočajo vpogled v postopek prirejanja in
prilagajanja operete za filmsko platno.
Ključne besede: filmska glasba, nacionalsocialistični film, Wien-film, Willi
Forst, Willy Schmidt-Gentner
Borut Smrekar
Marjan Kozina: Majda
V obdobju razcveta izvirne slovenske operete med obema svetovnima voj-
nama po kakovosti glasbe izstopa opereta Majda Marjana Kozine. Kozina
je sprva nameraval napisati le nekaj glasbenih točk k veseloigri Josipa Fra-
na Knafliča Kmečki teater, kar pa je sčasoma preraslo v opereto. Vzpored-
no je nastala tudi radijska opereta in kot tako jo je leta 1935 trikrat predva-
jala ljubljanska radijska postaja. Gledališko uresničitev je Majda dočakala
istega leta v Mariboru. Kljub uspehu pa, predvsem zaradi šibkega libreta, na
tuje odre ni mogla prodreti,
Leta 2001 so Majdo ponovno koncertno izvedli. Izvedba, za katero je Igor
Grdina napisal nov libreto, je bila uspešna. Izkazalo se je, da je Kozinova
glasba še vedno sveža in privlačna. Kozina je brez predsodkov črpal iz te-
danje aktualne popularne glasbe in jo cepil na srednjeevropski operetni
melos, vendar med glasbenimi točkami ni prebojne uspešnice, ki bi delo
zaznamovala.
Opereta Majda je Kozinovo prvo večje delo in hkrati prekinitev njegovega
skladateljskega molka po zaključku študija kompozicije leta 1932. Kozina se
je kasneje uveljavil kot eden vodilnih slovenskih skladateljev, o opereti Maj
544
