Page 548 - Weiss, Jernej, ur./ed. 2021. Opereta med obema svetovnima vojnama ▪︎ Operetta between the Two World Wars. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 5
P. 548
opereta med obema svetovnima vojnama
Manica Špendal
Različni pogledi na opereto in njeno recepcijo skozi čas
v mariborskem gledališču
V mariborskem gledališču lahko govorimo – kar zadeva vrednotenje ope-
rete in njene recepcije – o treh različnih časovnih obdobjih: v času avstrij-
ske monarhije, v obdobju med obema svetovnima vojnama in po drugi sve-
tovni vojni, pri čemer so imeli pomembno vlogo tudi ideološki pogledi na
to glasbeno-gledališko zvrst.
Opereta je bila priljubljena še posebno v nekdanjih deželah avstro-ogrske
monarhije, še zlasti v provincialnih gledališčih, kakršno je bilo v 19. stole-
tju tudi mariborsko. Vzroke moremo iskati tudi v strukturi takratnega pre-
bivalstva, ki je želelo predvsem zabavnejše oblike, pa tudi v pomanjkanju
ustreznih prostorov in pa izvajalskega kadra (pevcev, orkestra), kar ni omo-
gočalo – kot v večjih mestih – redno uprizarjanje opernih del. Na sporedih
so bile v glavnem operete avstrijskih pa tudi francoskih in angleških sklada-
teljev. Kako priljubljene so bile zlasti nekatere operete, kažeta primera dveh
skladateljev: opereto Carla Millöckerja Divjak berač (prosjak) so od sezone
1884/85 do 1912/13 uprizorili kar oseminštiridesetkrat, Netopirja Johanna
Straussa ml. pa od sezone 1874/75 do sezone 1912/13 kar sedemdesetkrat.
Tudi prvi upravnik slovenskega Narodnega gledališča v Mariboru Hin-
ko Nučič je že v prvi sezoni 1919/20 kot prvo glasbeno-gledališko delo 16.
maja 1920 uvrstil v spored prav opereto Mam‘selle Nitouche skladatelja F. R.
Hervéja.
Operete so redno uprizarjali v slovenskem Narodnem gledališču v Mari-
boru vse do druge svetovne vojne in z njimi reševali finančno vprašanje.
Po drugi svetovni vojni so ideološki predsodki in pogledi preprečevali, da
bi operete kot preživelo in dekadentno glasbeno-gledališko zvrst uvršča-
li v sporede Slovenskega narodnega gledališča v Mariboru. Po letu 1987 so
izvedli Netopirja Johanna Straussa ml. in poslej pogosteje spet uprizarjali
operete in tudi muzikale.
Ključne besede: mariborsko gledališče, izvedbe operet, recepcija
Jernej Weiss
Opereta med obema svetovnima vojnama
v Operi narodnega gledališča v Mariboru
Po koncu prve svetovne vojne so se v Mariboru odprle možnosti za ustano-
vitev drugega slovenskega poklicnega gledališča. Na pobudo tamkajšnje-
ga Dramatičnega društva so leta 1919 ustanovili Narodno gledališče v Ma-
546
Manica Špendal
Različni pogledi na opereto in njeno recepcijo skozi čas
v mariborskem gledališču
V mariborskem gledališču lahko govorimo – kar zadeva vrednotenje ope-
rete in njene recepcije – o treh različnih časovnih obdobjih: v času avstrij-
ske monarhije, v obdobju med obema svetovnima vojnama in po drugi sve-
tovni vojni, pri čemer so imeli pomembno vlogo tudi ideološki pogledi na
to glasbeno-gledališko zvrst.
Opereta je bila priljubljena še posebno v nekdanjih deželah avstro-ogrske
monarhije, še zlasti v provincialnih gledališčih, kakršno je bilo v 19. stole-
tju tudi mariborsko. Vzroke moremo iskati tudi v strukturi takratnega pre-
bivalstva, ki je želelo predvsem zabavnejše oblike, pa tudi v pomanjkanju
ustreznih prostorov in pa izvajalskega kadra (pevcev, orkestra), kar ni omo-
gočalo – kot v večjih mestih – redno uprizarjanje opernih del. Na sporedih
so bile v glavnem operete avstrijskih pa tudi francoskih in angleških sklada-
teljev. Kako priljubljene so bile zlasti nekatere operete, kažeta primera dveh
skladateljev: opereto Carla Millöckerja Divjak berač (prosjak) so od sezone
1884/85 do 1912/13 uprizorili kar oseminštiridesetkrat, Netopirja Johanna
Straussa ml. pa od sezone 1874/75 do sezone 1912/13 kar sedemdesetkrat.
Tudi prvi upravnik slovenskega Narodnega gledališča v Mariboru Hin-
ko Nučič je že v prvi sezoni 1919/20 kot prvo glasbeno-gledališko delo 16.
maja 1920 uvrstil v spored prav opereto Mam‘selle Nitouche skladatelja F. R.
Hervéja.
Operete so redno uprizarjali v slovenskem Narodnem gledališču v Mari-
boru vse do druge svetovne vojne in z njimi reševali finančno vprašanje.
Po drugi svetovni vojni so ideološki predsodki in pogledi preprečevali, da
bi operete kot preživelo in dekadentno glasbeno-gledališko zvrst uvršča-
li v sporede Slovenskega narodnega gledališča v Mariboru. Po letu 1987 so
izvedli Netopirja Johanna Straussa ml. in poslej pogosteje spet uprizarjali
operete in tudi muzikale.
Ključne besede: mariborsko gledališče, izvedbe operet, recepcija
Jernej Weiss
Opereta med obema svetovnima vojnama
v Operi narodnega gledališča v Mariboru
Po koncu prve svetovne vojne so se v Mariboru odprle možnosti za ustano-
vitev drugega slovenskega poklicnega gledališča. Na pobudo tamkajšnje-
ga Dramatičnega društva so leta 1919 ustanovili Narodno gledališče v Ma-
546
