Page 547 - Weiss, Jernej, ur./ed. 2021. Opereta med obema svetovnima vojnama ▪︎ Operetta between the Two World Wars. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 5
P. 547
povzetki
da pa je ob priliki izjavil: »Natihoma povedano, vesel sem je še danes, ko sem
našel že čisto druga pota.«
Ključne besede: Marjan Kozina, Ferdo Delak, opereta, jazz, Maribor
Michal Ščepán
Operete na odru Slovaškega narodnega gledališča
med letoma 1920 in 1938
Prva omemba operete v Bratislavi sega v šestdeseta leta 19. stoletja. Številne
uprizoritve, ki so jih tuje gledališke družbe izvajale v mestnem gledališču,
so postale priljubljena zabava lokalnega nemško-madžarskega prebivalstva.
Prelomnica je nastopila po prvi svetovni vojni, ko je po razpadu Avstro-
-Ogrske nastala Češkoslovaška. Bratislava je postala upravno in kulturno
središče Slovaške in leta 1920 je tam začelo delovati Slovaško narodno gle-
dališče. Vendar pa ni šlo za državno ustanovo, ampak so jo prek koncesije
upravljali zasebniki. Opereta je imela svoj ansambel že od ustanovitve gle-
dališča pod prvim direktorjem Bedřichom Jeřábekom, toda njene produk-
cije niso dosegle kakovosti tujih predstav. Stari prebivalci so jih bojkotirali,
Slovakov pa je bilo v mestu zelo malo. Poleg tega je bila tarča populistične
kritike, ki je nasprotovala temu, da se žanr pojavlja na odru nacionalnega
gledališča. Rešitev, ki naj bi pritegnila zlasti tuje občinstvo, je bila ukinitev
ansambla operete, ki jo je nadomestil balet, v repertoarju pa je ostalo le ne-
kaj operet. Kljub temu je kakovost njihove uprizoritve rasla, kar je privabi-
lo vse več občinstva. Slovaki, ki jih je bilo v mestu postopoma več, so prav
tako začeli zahajati v gledališče. Ob koncu obdobja Oskarja Nedbala je bil
za operetne uprizoritve odprt drugi oder – tako imenovano Ljudsko gle-
dališče. Vendar pa to ni prineslo želenega finančnega prihodka. Ko je po
Nedbalovi smrti upravljanje gledališča prevzel Antonín Drašar, je bil dru-
gi oder ukinjen, ansambel operete pa se je vrnil v Slovaško narodno gleda-
lišče. Ansambel je bil pogosto tarča kritike, zlasti na račun kakovosti in po-
litičnih razlogov. Po drugi strani je bil vir sredstev za delovanje gledališča,
omogočil pa je tudi uprizoritev prvih slovaških operet Jána Móryja in Gej-
ze Dusíka ter nudil priložnost mladim slovaškim pevcem.
Prispevek obravnava razmerje med žanrom operete in Slovaškim naro-
dnim gledališčem v letih 1920–1938, pri čemer je poudarek na družbeno-
-političnih in uprizoritvenih vprašanjih ter tudi na primerjavi operetnih
del domačih avtorjev.
Ključne besede: Slovaško narodno gledališče, opereta, Bedřich Jeřábek,
Oskar Nedbal, Antonín Drašar, Ján Móry, Gejza Dusík
545
da pa je ob priliki izjavil: »Natihoma povedano, vesel sem je še danes, ko sem
našel že čisto druga pota.«
Ključne besede: Marjan Kozina, Ferdo Delak, opereta, jazz, Maribor
Michal Ščepán
Operete na odru Slovaškega narodnega gledališča
med letoma 1920 in 1938
Prva omemba operete v Bratislavi sega v šestdeseta leta 19. stoletja. Številne
uprizoritve, ki so jih tuje gledališke družbe izvajale v mestnem gledališču,
so postale priljubljena zabava lokalnega nemško-madžarskega prebivalstva.
Prelomnica je nastopila po prvi svetovni vojni, ko je po razpadu Avstro-
-Ogrske nastala Češkoslovaška. Bratislava je postala upravno in kulturno
središče Slovaške in leta 1920 je tam začelo delovati Slovaško narodno gle-
dališče. Vendar pa ni šlo za državno ustanovo, ampak so jo prek koncesije
upravljali zasebniki. Opereta je imela svoj ansambel že od ustanovitve gle-
dališča pod prvim direktorjem Bedřichom Jeřábekom, toda njene produk-
cije niso dosegle kakovosti tujih predstav. Stari prebivalci so jih bojkotirali,
Slovakov pa je bilo v mestu zelo malo. Poleg tega je bila tarča populistične
kritike, ki je nasprotovala temu, da se žanr pojavlja na odru nacionalnega
gledališča. Rešitev, ki naj bi pritegnila zlasti tuje občinstvo, je bila ukinitev
ansambla operete, ki jo je nadomestil balet, v repertoarju pa je ostalo le ne-
kaj operet. Kljub temu je kakovost njihove uprizoritve rasla, kar je privabi-
lo vse več občinstva. Slovaki, ki jih je bilo v mestu postopoma več, so prav
tako začeli zahajati v gledališče. Ob koncu obdobja Oskarja Nedbala je bil
za operetne uprizoritve odprt drugi oder – tako imenovano Ljudsko gle-
dališče. Vendar pa to ni prineslo želenega finančnega prihodka. Ko je po
Nedbalovi smrti upravljanje gledališča prevzel Antonín Drašar, je bil dru-
gi oder ukinjen, ansambel operete pa se je vrnil v Slovaško narodno gleda-
lišče. Ansambel je bil pogosto tarča kritike, zlasti na račun kakovosti in po-
litičnih razlogov. Po drugi strani je bil vir sredstev za delovanje gledališča,
omogočil pa je tudi uprizoritev prvih slovaških operet Jána Móryja in Gej-
ze Dusíka ter nudil priložnost mladim slovaškim pevcem.
Prispevek obravnava razmerje med žanrom operete in Slovaškim naro-
dnim gledališčem v letih 1920–1938, pri čemer je poudarek na družbeno-
-političnih in uprizoritvenih vprašanjih ter tudi na primerjavi operetnih
del domačih avtorjev.
Ključne besede: Slovaško narodno gledališče, opereta, Bedřich Jeřábek,
Oskar Nedbal, Antonín Drašar, Ján Móry, Gejza Dusík
545
