Page 21 - Hrobat Virloget, Katja, ur. 2021. Mitska krajina: iz različnih perspektiv. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 21
Mitska krajina: razmisleki in smernice za Mitski park
videzno pravoslavno ruska, vendar s skrito dimenzijo tradicij Khanti, naj-
svetejši kraji so najbližje tradicijam Khanti, medtem ko je pokopališče s
simboli pravoslavnih križev in ptic po tradiciji Khanti nekje vmes (Jordan
2003, 95, 229). Ta krščanska prevleka, ki preplasti »domače« tradicije, je raz-
vidna tudi pri t. i. starovercih iz Posočja. O tem priča tudi podatek, da je bila
fasada hiše edinega lokalnega svečenika, dehnarja, prekrita s krščanskimi
freskami.⁴
Mitska krajina
»Nadnaravno«, krščanstvo in lintver
Na primeru rodiške mitske krajine poskušajmo nadaljevati razpravo o ve-
rovanjih, »plastenju« različnih verovanj in o različnih resničnostnih pro-
gramih, ki so tudi bistvo razstave v Centru za obiskovalce v Rodiku.⁵ Na
razstavi smo odprli razpravo o različnih sočasnih doživljanjih sveta ozi-
roma resničnostnih programih, od znanstvenega in mitskega/religioznega
do umetniškega. V sodobni zahodnjaški družbi vlada avtoritativnost enega
samega pogleda kot edinega glasnika resnice, ki je znanstvena, s čimer
se vse druge poglede na svet izključuje kot »neresnične« oz. »neverodo-
stojne«. Postavitev sledi Einsteinovi misli, da so religija, znanost in umet-
nost le različni vidiki iste resničnosti. Znanost v razstavi ni postavljena na
piedestal, kot običajno je v zahodnem svetu, temveč na isto raven kot drugi
dve resničnosti, tj. umetnost ter mitsko izročilo, ki sta v ospredju razstave.
Skozi razstavo spremljamo različne poglede na svet, na preteklost, naravo,
smrt itd., ki se tekom časa spreminjajo, ampak tudi soobstajajo kot avtori-
zirani in marginalni diskurzi, kot npr. znanost in sodobna gibanja new age.
Znanstvene, psevdoznanstvene, religiozne in mitske interpretacije rodi-
ške mitske krajine na koncu nadgrajuje mednarodno priznani une s co-v
umetnik za mir Marko Pogačnik s svojo umetniško vizijo, ki temelji na ge-
omantičnih raziskavah (Pogačnik 2020; Hrobat Virloget 2020, 27).
Vprašanje, ki se med drugim zastavlja tudi na razstavi in ki ga srečamo
pri večini pripovednega izročila v Rodiku, je obstoj t. i. »nadnaravnega«.
Postavlja se vprašanje, koliko je izraz »nadnaravno« zgolj izmišljen znan-
stveni koncept, ki ustreza definiciji naravnega z vidika ene same, znan-
stvene, resničnosti. Pri raziskovanju čarovništva se npr. folkloristka Mir-
⁴ Podatek iz pogovora s Pavlom Medveškom in kustosinjo Darjo Skrt v času razstave o staro-
vercih v Goriškem muzeju.
⁵ Vsebinski koncept in besedila razstave smo pripravile Katja Hrobat Virloget, Ana Plestenjak
in Neža Čebron Lipovec, oblikovalci so Zavod tr a n s, Sanja Jurca Avci, Tomaž Budkovič in
Dolores Gerbec, vse pod finančnim nadzorom Ester Mihalič iz Občine Hrpelje-Kozina.
21
videzno pravoslavno ruska, vendar s skrito dimenzijo tradicij Khanti, naj-
svetejši kraji so najbližje tradicijam Khanti, medtem ko je pokopališče s
simboli pravoslavnih križev in ptic po tradiciji Khanti nekje vmes (Jordan
2003, 95, 229). Ta krščanska prevleka, ki preplasti »domače« tradicije, je raz-
vidna tudi pri t. i. starovercih iz Posočja. O tem priča tudi podatek, da je bila
fasada hiše edinega lokalnega svečenika, dehnarja, prekrita s krščanskimi
freskami.⁴
Mitska krajina
»Nadnaravno«, krščanstvo in lintver
Na primeru rodiške mitske krajine poskušajmo nadaljevati razpravo o ve-
rovanjih, »plastenju« različnih verovanj in o različnih resničnostnih pro-
gramih, ki so tudi bistvo razstave v Centru za obiskovalce v Rodiku.⁵ Na
razstavi smo odprli razpravo o različnih sočasnih doživljanjih sveta ozi-
roma resničnostnih programih, od znanstvenega in mitskega/religioznega
do umetniškega. V sodobni zahodnjaški družbi vlada avtoritativnost enega
samega pogleda kot edinega glasnika resnice, ki je znanstvena, s čimer
se vse druge poglede na svet izključuje kot »neresnične« oz. »neverodo-
stojne«. Postavitev sledi Einsteinovi misli, da so religija, znanost in umet-
nost le različni vidiki iste resničnosti. Znanost v razstavi ni postavljena na
piedestal, kot običajno je v zahodnem svetu, temveč na isto raven kot drugi
dve resničnosti, tj. umetnost ter mitsko izročilo, ki sta v ospredju razstave.
Skozi razstavo spremljamo različne poglede na svet, na preteklost, naravo,
smrt itd., ki se tekom časa spreminjajo, ampak tudi soobstajajo kot avtori-
zirani in marginalni diskurzi, kot npr. znanost in sodobna gibanja new age.
Znanstvene, psevdoznanstvene, religiozne in mitske interpretacije rodi-
ške mitske krajine na koncu nadgrajuje mednarodno priznani une s co-v
umetnik za mir Marko Pogačnik s svojo umetniško vizijo, ki temelji na ge-
omantičnih raziskavah (Pogačnik 2020; Hrobat Virloget 2020, 27).
Vprašanje, ki se med drugim zastavlja tudi na razstavi in ki ga srečamo
pri večini pripovednega izročila v Rodiku, je obstoj t. i. »nadnaravnega«.
Postavlja se vprašanje, koliko je izraz »nadnaravno« zgolj izmišljen znan-
stveni koncept, ki ustreza definiciji naravnega z vidika ene same, znan-
stvene, resničnosti. Pri raziskovanju čarovništva se npr. folkloristka Mir-
⁴ Podatek iz pogovora s Pavlom Medveškom in kustosinjo Darjo Skrt v času razstave o staro-
vercih v Goriškem muzeju.
⁵ Vsebinski koncept in besedila razstave smo pripravile Katja Hrobat Virloget, Ana Plestenjak
in Neža Čebron Lipovec, oblikovalci so Zavod tr a n s, Sanja Jurca Avci, Tomaž Budkovič in
Dolores Gerbec, vse pod finančnim nadzorom Ester Mihalič iz Občine Hrpelje-Kozina.
21
