Page 36 - Hrobat Virloget, Katja, ur. 2021. Mitska krajina: iz različnih perspektiv. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 36
ja Hrobat Virloget

Slika 6 Apnenčasta skala v obliki konjske glave na Kobilji glavi, ki je po mnenju
geografa Gregorja Kovačiča tujek na brkinskem slemenu iz peščenjaka in
laporovca (avtorica fotografije Katja Hrobat Virloget)

bil tudi apnenčast kamen v obliki konjske glave (slika 6), pokopan naj bi
bil dojenček, zaklad, skratka, v večini strašljiva izročila, povezana s smrt-
jo. Sicer je imel konj že v tradiciji poseben simbolni pomen, od njegove
apotropejske vloge, povezave z božanskim do vloge psihopompa. Po slo-
vanskih tradicijskih verovanjih naj bi konjska lobanja na kolih na ogradah
ščitila pred vdori zla (Hrobat 2009a, 76–77, 214; Dragan 1999, 105). V slo-
vanski mitologiji naj bi bila glavna mitska lika, Juraj in Mara, Perunova
otroka in dvojčka, podobna konju, zato imena, ki izhajajo iz besede konj,
Vitomir in Juraj Belaj pogosto interpretirata v kontekstu slovanske mitske
pokrajine (Belaj 1998, 168–206; Belaj in Belaj 2014, 49, 107, 129, 167, 322).
Zanimivo, tudi iz naslova drugačnega resničnostnega programa, geoman-
tičnega, je Kobilja glava povezana z dušami mrtvih (Pogačnik 2020, 123).
Da je moralo imeti ledinsko ime Kobilja glava poseben simbolni pomen,
nakazujejo tudi druge sorodne raziskave mitske krajine, npr. o ledini Ko-
bila z izročilom o zakopanih zakladih pri Sodražici (Češarek 2015) ali pri
starovercih ledina Kobilja glava, ki naj bi bila po pripovedih »obremenjen«
prostor, na katerega so se ravno tako kot v primeru Rodik navezovale stra-
šljive pripovedi o strašenju, pokopih, grobovih starovercev itd. Zanimivo,

36
   31   32   33   34   35   36   37   38   39   40   41