Page 57 - Hrobat Virloget, Katja, ur. 2021. Mitska krajina: iz različnih perspektiv. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 57
Slika Rodika izpred dveh stoletij:
vidno, navidezno in hipoteze med
zgodovino in ljudskim izročilom
Aleksander Panjek
Univerza na Primorskem
aleksander.panjek@fhs.ipr.si
Uvod
S tem prispevkom o zgodovini primorskega podeželja se osredotočam na
vas Rodik, ki je doslej pritegnila več arheološke in etnološke znanstvene
ter strokovne pozornosti kot zgodovinskih raziskav.¹ Tudi pričujoča zgo-
dovinska slika ni vseobsegajoča, saj je pogled usmerjen predvsem v gospo-
darstvo, družbo in okolje ter v kratko obdobje, a obenem v preverjanje lo-
kalnega ustnega izročila o nastanku in strukturi naselja skozi daljše ob-
dobje. Osrednjo podlago tvorijo podatki in informacije iz Franciscejskega
katastra, ki jih dopolnjujem z znanstveno in s strokovno literaturo.
Franciscejski kataster je že dolgo znan in cenjen vir za raziskovanje, po-
sebej med zgodovinarji in geografi, a tudi etnologi (Baš 1952; Natek 1979;
Ribnikar 1982; Golec 2010). Odlikuje ga izjemno bogastvo informacij, ki
prvič v zgodovini našega prostora omogočajo tako sistematičen in detajlni
vpogled, tj. do ravni posamezne njive in hiše, ter obenem širši pregled sta-
nja, in sicer na osnovi standardiziranih podatkov v kartografski, besedilni
in številčni obliki. Zaradi tega je uporaben in uporabljan tako za študije
na mikroravni posameznih naselij kot za obsežnejše regionalne analize.²
Po Blazniku (1980, 120) je Franciscejski kataster »eden osnovnih virov za
študij gospodarske zgodovine našega podeželja«. Njegova dragocenost je
tudi v tem, da je nastal v obdobju prehoda iz predindustrijske družbe v
dobo industrializacije, tako da nam predstavlja sliko stanja ob koncu dol-
gega srednje- in novoveškega zgodovinskega razvoja ter hkrati izhodiščne
¹ Za etnologijo Hrobat Virloget (2005; 2010a; b); za arheologijo Slapšak (2003) s tam nave-
deno literaturo; strokovni monografiji sta Pregelj (1997) in Peršolja (2009).
² Kot primere novejših študij lokalnega obsega glej Baš (2008), Kačičnik Gabrič (2004), Vo-
dopivec (2011) in Ratkajec (2014), širše zastavljenih analiz za Primorsko pa Panjek (2015b)
in Kolega (2018), za Koroško Drobesch (2013). V vseh je navedena dodatna literatura.
https://doi.org/10.26493/978-961-293-060-8.57-100
Hrobat Virloget, K., ur. 2021. Mitska krajina: iz različnih perspektiv.
Koper: Založba Univerze na Primorskem.
vidno, navidezno in hipoteze med
zgodovino in ljudskim izročilom
Aleksander Panjek
Univerza na Primorskem
aleksander.panjek@fhs.ipr.si
Uvod
S tem prispevkom o zgodovini primorskega podeželja se osredotočam na
vas Rodik, ki je doslej pritegnila več arheološke in etnološke znanstvene
ter strokovne pozornosti kot zgodovinskih raziskav.¹ Tudi pričujoča zgo-
dovinska slika ni vseobsegajoča, saj je pogled usmerjen predvsem v gospo-
darstvo, družbo in okolje ter v kratko obdobje, a obenem v preverjanje lo-
kalnega ustnega izročila o nastanku in strukturi naselja skozi daljše ob-
dobje. Osrednjo podlago tvorijo podatki in informacije iz Franciscejskega
katastra, ki jih dopolnjujem z znanstveno in s strokovno literaturo.
Franciscejski kataster je že dolgo znan in cenjen vir za raziskovanje, po-
sebej med zgodovinarji in geografi, a tudi etnologi (Baš 1952; Natek 1979;
Ribnikar 1982; Golec 2010). Odlikuje ga izjemno bogastvo informacij, ki
prvič v zgodovini našega prostora omogočajo tako sistematičen in detajlni
vpogled, tj. do ravni posamezne njive in hiše, ter obenem širši pregled sta-
nja, in sicer na osnovi standardiziranih podatkov v kartografski, besedilni
in številčni obliki. Zaradi tega je uporaben in uporabljan tako za študije
na mikroravni posameznih naselij kot za obsežnejše regionalne analize.²
Po Blazniku (1980, 120) je Franciscejski kataster »eden osnovnih virov za
študij gospodarske zgodovine našega podeželja«. Njegova dragocenost je
tudi v tem, da je nastal v obdobju prehoda iz predindustrijske družbe v
dobo industrializacije, tako da nam predstavlja sliko stanja ob koncu dol-
gega srednje- in novoveškega zgodovinskega razvoja ter hkrati izhodiščne
¹ Za etnologijo Hrobat Virloget (2005; 2010a; b); za arheologijo Slapšak (2003) s tam nave-
deno literaturo; strokovni monografiji sta Pregelj (1997) in Peršolja (2009).
² Kot primere novejših študij lokalnega obsega glej Baš (2008), Kačičnik Gabrič (2004), Vo-
dopivec (2011) in Ratkajec (2014), širše zastavljenih analiz za Primorsko pa Panjek (2015b)
in Kolega (2018), za Koroško Drobesch (2013). V vseh je navedena dodatna literatura.
https://doi.org/10.26493/978-961-293-060-8.57-100
Hrobat Virloget, K., ur. 2021. Mitska krajina: iz različnih perspektiv.
Koper: Založba Univerze na Primorskem.
