Page 59 - Hrobat Virloget, Katja, ur. 2021. Mitska krajina: iz različnih perspektiv. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 59
Slika Rodika izpred dveh stoletij
O kmetijstvu in prehrani onkraj prvega vtisa zaostalosti
Rodiški župan Anton Šuman ter predstavnika skupnosti Martin Čebohin
in Jožef Race so v odgovorih na vprašalnik, datiran z 19. junijem 1819, za-
trjevali, da na njivah niso imeli nobenega pridelka posebne kakovosti, v
vrtovih pa naj ne bi pridelovali nič posebnega ali omembe vrednega. Od
sadnega drevja so na vasi gojili le nekaj češpelj, a jih ni bilo veliko. Tudi
njihovo vino, poimenovano »Vremščinec«, je bilo »najslabše kakovosti in
pogosto sploh ni pitno«. Premogli so nekaj malega vinogradov, trt na nji-
vah niso sadili.
Navedli so, da v poljedelstvu sledijo »nekemu natriletnemu načinu ob-
delovanja« brez prahe in da njive gnojijo na tri leta. Prahe naj ne bi upora-
bljali zaradi tega, ker če se njivo pusti v prahi, se plevel »preveč razmahne«.
Ker pa je opuščanje prahe ena temeljnih značilnosti modernizacije v kme-
tijstvu, velja pripomniti, da neprekinjeni kolobar pomeni boljšo izrabo in
intenzivnejše obdelovanje zemlje, kar poveča skupni pridelek. A ne samo
to: iz poročila 1830 izhaja, da v resnici niso uporabljali enostavnega na-
triletnega kolobarja brez prahe, temveč kompleksna dolgoletna zaporedja
posevkov, katerih niz je trajal 5, 15 ali celo 17 let, odvisno od kakovosti ze-
mlje, po principu boljša zemlja – daljši niz. Izjemo so predstavljale njive
najboljše kakovosti (1. razreda), kjer je bil kolobar le dveleten in nepreki-
njen ter zelo intenziven, na dve leti so zemljo tudi gnojili: prvo leto so na
pognojeni zemlji pridelovali zelje, drugo leto pa rž in nato še ajdo. V dalj-
ših nizih pa so si v zapletenih zaporedjih sledile različne poljščine: poleg že
omenjenih (rž, ajda, zelje) še pšenica, ječmen, fižol, repa, koruza in krom-
pir (preglednica 1 ). Medtem ko koruza na rodiških njivah na začetku 19.
stoletja ne more biti večje presenečenje, saj se je marsikje na Primorskem
med pridelki pojavila najkasneje v teku 18. stoletja, je smiselno izpostaviti
prisotnost krompirja.
Še posebej zanimivo pa je to, da sta obe »novi« kulturni rastlini dotlej že
zavzeli pomembno vlogo v prehrani, zaradi česar moremo reči, da so bili v
Rodiku povsem v skladu z najnovejšimi trendi na tem področju. Koruza je
v prehrani že imela tolikšno vlogo, da je niso pridelovali dovolj za lastne
potrebe, zato so jo dodatno kupovali v Trstu. Zelje, krompir in repa pa so
bili presežni pridelki, ki so jih prodajali deloma v okolici in delno v Trstu,
kjer so Rodičani z iztržkom poleg dodatne koruze nabavljali še »sol, olje in
druge kmečkim družinam neobhodno potrebne vrste blaga«. A vrnimo s k
hrani, za katero katastrski vir za Rodik navaja, da je taka, kot je opisana
v Naklem: »Njihovo običajno prehrano so sestavljali kruh iz mešanice ajde
59
O kmetijstvu in prehrani onkraj prvega vtisa zaostalosti
Rodiški župan Anton Šuman ter predstavnika skupnosti Martin Čebohin
in Jožef Race so v odgovorih na vprašalnik, datiran z 19. junijem 1819, za-
trjevali, da na njivah niso imeli nobenega pridelka posebne kakovosti, v
vrtovih pa naj ne bi pridelovali nič posebnega ali omembe vrednega. Od
sadnega drevja so na vasi gojili le nekaj češpelj, a jih ni bilo veliko. Tudi
njihovo vino, poimenovano »Vremščinec«, je bilo »najslabše kakovosti in
pogosto sploh ni pitno«. Premogli so nekaj malega vinogradov, trt na nji-
vah niso sadili.
Navedli so, da v poljedelstvu sledijo »nekemu natriletnemu načinu ob-
delovanja« brez prahe in da njive gnojijo na tri leta. Prahe naj ne bi upora-
bljali zaradi tega, ker če se njivo pusti v prahi, se plevel »preveč razmahne«.
Ker pa je opuščanje prahe ena temeljnih značilnosti modernizacije v kme-
tijstvu, velja pripomniti, da neprekinjeni kolobar pomeni boljšo izrabo in
intenzivnejše obdelovanje zemlje, kar poveča skupni pridelek. A ne samo
to: iz poročila 1830 izhaja, da v resnici niso uporabljali enostavnega na-
triletnega kolobarja brez prahe, temveč kompleksna dolgoletna zaporedja
posevkov, katerih niz je trajal 5, 15 ali celo 17 let, odvisno od kakovosti ze-
mlje, po principu boljša zemlja – daljši niz. Izjemo so predstavljale njive
najboljše kakovosti (1. razreda), kjer je bil kolobar le dveleten in nepreki-
njen ter zelo intenziven, na dve leti so zemljo tudi gnojili: prvo leto so na
pognojeni zemlji pridelovali zelje, drugo leto pa rž in nato še ajdo. V dalj-
ših nizih pa so si v zapletenih zaporedjih sledile različne poljščine: poleg že
omenjenih (rž, ajda, zelje) še pšenica, ječmen, fižol, repa, koruza in krom-
pir (preglednica 1 ). Medtem ko koruza na rodiških njivah na začetku 19.
stoletja ne more biti večje presenečenje, saj se je marsikje na Primorskem
med pridelki pojavila najkasneje v teku 18. stoletja, je smiselno izpostaviti
prisotnost krompirja.
Še posebej zanimivo pa je to, da sta obe »novi« kulturni rastlini dotlej že
zavzeli pomembno vlogo v prehrani, zaradi česar moremo reči, da so bili v
Rodiku povsem v skladu z najnovejšimi trendi na tem področju. Koruza je
v prehrani že imela tolikšno vlogo, da je niso pridelovali dovolj za lastne
potrebe, zato so jo dodatno kupovali v Trstu. Zelje, krompir in repa pa so
bili presežni pridelki, ki so jih prodajali deloma v okolici in delno v Trstu,
kjer so Rodičani z iztržkom poleg dodatne koruze nabavljali še »sol, olje in
druge kmečkim družinam neobhodno potrebne vrste blaga«. A vrnimo s k
hrani, za katero katastrski vir za Rodik navaja, da je taka, kot je opisana
v Naklem: »Njihovo običajno prehrano so sestavljali kruh iz mešanice ajde
59
