Page 58 - Hrobat Virloget, Katja, ur. 2021. Mitska krajina: iz različnih perspektiv. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 58
ksander Panjek
razmere na začetku pronicanja modernih gospodarskih in družbenih pa
tudi kulturnih sprememb.
V primeru Rodika imamo to srečo, da je ohranjenega veliko gradiva, ki
pripada spisovnemu delu Franciscejskega katastra. Izmed njegovih opisnih
delov razpolagamo tako z obrazcem cenilnega operata v obliki vprašalnika,
ki je zgodnejšega nastanka (1819), kot s kasnejšim v obliki poročila (1830),
ki ju bomo uporabili za okvirni oris (a s t, c f, s e, 619/1, q-c s o s/4 ter
619/2, Oec s/5). Informacije, ki jih je mogoče povzeti iz obeh dokumentov,
se razlikujejo že zaradi njunega drugačnega nastanka. Prvi je zapis odzivov
vaških mož »župe Rodik«, in sicer župana Antona Šumana ter predstav-
nikov zbora skupnosti (Gemeinde Ausschuss Männer) Martina Čebohina in
Jožefa Raceta, na standardni vprašalnik, pri čemer je mogoče zaznati nji-
hovo težnjo po izpostavljanju pomanjkljivosti naravnih virov in skromno-
sti kmetijstva, a obenem po poudarjanju vidikov, ki so se krajanom zdeli
posebej omembe vredni.
Druga vrsta dokumenta (uradno poročilo) pa teži k objektivnosti in sloni
na številčnih meritvah ter drugih kolikor mogoče natančnih podatkih. Po-
leg teh bomo uporabili še dva pisna dokumenta iz Franciscejskega katastra,
in sicer seznama posestnikov (zapisnika) stavbnih parcel in kmetijskih ze-
mljišč (1820).³ Pisne vire bomo integrirali z informacijami, ki jih je mogoče
razbrati iz katastrskih kart.
Pričujoči analiza in interpretacija nikakor ne izčrpata vseh možnih raz-
sežnosti povednosti podatkov in informacij, ki jih nudi Franciscejski ka-
taster. To niti ni namen te razprave, s katero nameravam na eni strani po-
dati zaokroženo sliko izbranih gospodarskih, socialnih in okoljskih vidikov
neke skupnosti na pragu modernizacije in s tem pokazati potencial pove-
dnosti Franciscejskega katastra kot zgodovinskega vira, na drugi pa opo-
zoriti tudi na potencialno zavajajoči vtis, ki nam ga daje. V drugem delu
se razprava osredotoča na vprašanje, ali je v posestni strukturi zemljišč in
razporejenosti bivališč v Rodiku mogoče zaslediti vzorce, ki bi lahko pred-
stavljali materialno sled vaškega ljudskega izročila o nastanku naselja in o
notranjih delitvah skupnosti, kakršne izpričujeta etnološka in folklorna li-
teratura. Preveriti želim, ali je izsledke etnoloških raziskav mogoče potrditi
z rezultati zgodovinske metode, ali so eni in drugi skladni ter, nenazadnje,
kaj lahko zgodovinska obravnava prispeva k poznavanju skupnosti in ra-
zumevanju njenega izročila.
³ a s t, cf, s e, 618/2, p gp ter 618/4, pbp. V vseh primerih sledimo izvirnim zapisom v kata-
stru in ne upoštevamo kasnejših popravkov (1834 in 1836).
58
razmere na začetku pronicanja modernih gospodarskih in družbenih pa
tudi kulturnih sprememb.
V primeru Rodika imamo to srečo, da je ohranjenega veliko gradiva, ki
pripada spisovnemu delu Franciscejskega katastra. Izmed njegovih opisnih
delov razpolagamo tako z obrazcem cenilnega operata v obliki vprašalnika,
ki je zgodnejšega nastanka (1819), kot s kasnejšim v obliki poročila (1830),
ki ju bomo uporabili za okvirni oris (a s t, c f, s e, 619/1, q-c s o s/4 ter
619/2, Oec s/5). Informacije, ki jih je mogoče povzeti iz obeh dokumentov,
se razlikujejo že zaradi njunega drugačnega nastanka. Prvi je zapis odzivov
vaških mož »župe Rodik«, in sicer župana Antona Šumana ter predstav-
nikov zbora skupnosti (Gemeinde Ausschuss Männer) Martina Čebohina in
Jožefa Raceta, na standardni vprašalnik, pri čemer je mogoče zaznati nji-
hovo težnjo po izpostavljanju pomanjkljivosti naravnih virov in skromno-
sti kmetijstva, a obenem po poudarjanju vidikov, ki so se krajanom zdeli
posebej omembe vredni.
Druga vrsta dokumenta (uradno poročilo) pa teži k objektivnosti in sloni
na številčnih meritvah ter drugih kolikor mogoče natančnih podatkih. Po-
leg teh bomo uporabili še dva pisna dokumenta iz Franciscejskega katastra,
in sicer seznama posestnikov (zapisnika) stavbnih parcel in kmetijskih ze-
mljišč (1820).³ Pisne vire bomo integrirali z informacijami, ki jih je mogoče
razbrati iz katastrskih kart.
Pričujoči analiza in interpretacija nikakor ne izčrpata vseh možnih raz-
sežnosti povednosti podatkov in informacij, ki jih nudi Franciscejski ka-
taster. To niti ni namen te razprave, s katero nameravam na eni strani po-
dati zaokroženo sliko izbranih gospodarskih, socialnih in okoljskih vidikov
neke skupnosti na pragu modernizacije in s tem pokazati potencial pove-
dnosti Franciscejskega katastra kot zgodovinskega vira, na drugi pa opo-
zoriti tudi na potencialno zavajajoči vtis, ki nam ga daje. V drugem delu
se razprava osredotoča na vprašanje, ali je v posestni strukturi zemljišč in
razporejenosti bivališč v Rodiku mogoče zaslediti vzorce, ki bi lahko pred-
stavljali materialno sled vaškega ljudskega izročila o nastanku naselja in o
notranjih delitvah skupnosti, kakršne izpričujeta etnološka in folklorna li-
teratura. Preveriti želim, ali je izsledke etnoloških raziskav mogoče potrditi
z rezultati zgodovinske metode, ali so eni in drugi skladni ter, nenazadnje,
kaj lahko zgodovinska obravnava prispeva k poznavanju skupnosti in ra-
zumevanju njenega izročila.
³ a s t, cf, s e, 618/2, p gp ter 618/4, pbp. V vseh primerih sledimo izvirnim zapisom v kata-
stru in ne upoštevamo kasnejših popravkov (1834 in 1836).
58
