Page 140 - Možnosti aktivnega staranja strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju s postopnim uvajanjem mladih v poklice.
P. 140
ivi in ključna priporočila
preveč cenjen, ter ugotavljajo, da se učitelji počutijo premalo pripravljene na
svoj poklic. Za visokošolske institucije, ki skrbijo za pripravo/izobraževanje
učiteljskega kadra, je to pomembna informacija. Odzvati bi se morali na trojni
izziv: privabiti primerne kandidate, jim zagotoviti znanja in spretnosti, po-
trebne za kakovostno pedagoško delo, ter jim omogočiti stalen strokovni ra-
zvoj. Med pobudami, kako zadovoljiti naštete potrebe, je močno poudarjeno
pedagoško in praktično usposabljanje (Eurydice, 2004).
Izziv 8
Iz izvedene raziskave s strokovnimi delavci v vzgoji in izobraževanju je jasno
razvidna potreba po spremembah pedagoške prakse in pripravništva. Sle-
dnjih bi namreč moralo biti več oz. bi morala njuna organizacija potekati v
daljšem časovnem obdobju. Hkrati pa bi se morala okrepiti vloga mentorja
in njegovega dela s praktikantom (t. i. vloga mentoriranja). Večji poudarek
bi moral biti tudi na partnerskem odnosu med visokošolskimi (predvsem
pedagoškimi) institucijami in vzgojno-izobraževalnimi zavodi ter organiza-
ciji ustrezne priprave/vloge zunanjih (krovnih) institucij pri politiki izvajanja
mentoriranja, da ne bi bilo to urejeno zgolj formalno, v praktični izvedbi pa
bi se še naprej pojavljale številne anomalije.
138
preveč cenjen, ter ugotavljajo, da se učitelji počutijo premalo pripravljene na
svoj poklic. Za visokošolske institucije, ki skrbijo za pripravo/izobraževanje
učiteljskega kadra, je to pomembna informacija. Odzvati bi se morali na trojni
izziv: privabiti primerne kandidate, jim zagotoviti znanja in spretnosti, po-
trebne za kakovostno pedagoško delo, ter jim omogočiti stalen strokovni ra-
zvoj. Med pobudami, kako zadovoljiti naštete potrebe, je močno poudarjeno
pedagoško in praktično usposabljanje (Eurydice, 2004).
Izziv 8
Iz izvedene raziskave s strokovnimi delavci v vzgoji in izobraževanju je jasno
razvidna potreba po spremembah pedagoške prakse in pripravništva. Sle-
dnjih bi namreč moralo biti več oz. bi morala njuna organizacija potekati v
daljšem časovnem obdobju. Hkrati pa bi se morala okrepiti vloga mentorja
in njegovega dela s praktikantom (t. i. vloga mentoriranja). Večji poudarek
bi moral biti tudi na partnerskem odnosu med visokošolskimi (predvsem
pedagoškimi) institucijami in vzgojno-izobraževalnimi zavodi ter organiza-
ciji ustrezne priprave/vloge zunanjih (krovnih) institucij pri politiki izvajanja
mentoriranja, da ne bi bilo to urejeno zgolj formalno, v praktični izvedbi pa
bi se še naprej pojavljale številne anomalije.
138